Vilfanovi navdušili ruske nadobudneže

STRUNJAN – Sonce je že počasi, leno poletno, v vročini drugače ni dobro, zahajalo, v zvoniku piranske cerkve je odbilo šest popoldne. Na drugem koncu slovenske obale na hribčku nad Strunjanom pa se je igrala košarka. »Podaj, steci proč, odkrij se,« je bilo slišati na vročem asfaltu, ki je neumorno kljuboval dotiku športnih copat in oranžne košarkarske žoge. Mladci, dekleta in fantje, se niso dali. Poslušno so izpolnjevali navodila. Jasno jim je bilo, poletje je čas, ko se zabavaš, tisti za dve glavi višji od vseh pa so se zavedali – poletje je čas, ko lahko napredujemo. Tako nekako je na košarkarskem taboru Petra Vilfana, ki ga nekdanji as jugoslovanske košarke prireja že 20 let.

James in Allen

»Lepo mi je tukaj, tretjič sem prišel in bom še z veseljem prišel,« pove Mark Filip, ko konča popoldanski trening. »Najraje imam kopanje, lepo se imamo, za vse je tako lepo poskrbljeno,« nadaljuje bodoči košarkarski as, ki je vesel, ker se je v Strunjanu veliko naučil. Sicer trenira v KŠ Peter Vilfan, njegov idol pa je LeBron James. Njegov vrstnik Martin prihaja iz Rusije. »Moja mama je slišala, da je tu lepo in prijetno,« poudari 12-letni Martin, ki že štiri leta vadi v košarkarski šoli. »Trdo treniramo, veliko smo se že naučili.« Martin se veseli vsakega treninga znova, ko bo velik, pa bi rad po stopinjah ameriškega asa Raya Allena. A zakaj? Navihan in prisrčni Rus nam hitro pojasni: »Ker tako dobro zadeva trojke!« Tudi Martinu gredo, poleg tekoče angleščine, dobro od rok.

Pri delu Petru pomaga ekipa trenerjev in spremljevalcev, ki 24 ur na dan bdijo nad nadarjeno košarkarsko mladostjo, da v zavetju borovce lahko uživa v spokoju ter pili svoj košarkarski potencial. »Tega prostora in lokacije ne damo za nič na svetu, tu je tako idilično,« Peter z otroško navdušenostjo, predanostjo in žarom v očeh opisuje prostor, kjer je s svojo ekipo trenerjev in spremljevalcev dobil prostor in take razmere, da udejanji svojo vizijo: ponudi mladim pravi košarkarski tabor, na katerem se bo trdo delalo. Da je mladim to po godu, dokazujejo številke, te nikoli ne lažejo.

V Postojno

V prvi tedenski izmeni je bilo 60 otrok, v drugi kar 70, v tretji in četrti pa med 50 in 60. O taboru in slovenski obali se je slišalo tja do Rusije. »Vesel sem, ker so se v košarkarski šoli moskovskega Himkija odločili in nam poslali za dva tedna skupino svojih otrok. Dva dni so potrebovali, da so se navadili sistema, včerajšnji prost dan so izkoristili za obisk Postojnske jame, želim pa si, da se domov vrnejo s prijetnimi vtisi,« nadaljuje Vilfan.

V kampu se v teh letih ni veliko spremenilo, košarka je ostala in tako bo še naprej v prvem planu. »Trikrat na dan se trenira, dvakrat smo na plaži, dobre volje in zabave ne manjka,« pristavi strokovni vodja Aleš Fabijan. Nad delom mladih je navdušen tudi trener Vlado Velikonja: »Delo z ruskimi otroki je nova izkušnja za vse nas. Odlično so se vključili, iz dneva v dan pa je opazen napredek pri delu ter znanju.«

Vsako leto nekaj novega

»Imam čudovito, predano in strokovno ekipo, ne zamenjam je za nič na svetu,« še pristavi Vilfan, ki poudari tudi pristen odnos s Centrom za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. »Tu smo kot doma. Za dva meseca nam odstopijo svoje prostore.« V minulih letih je prizorišče kampa doživelo več sprememb – prostore so klimatizirali, dvakrat so zamenjali asfalt na igrišču, prihodnje leto pa načrtujejo menjavo razsvetljave in novo ograjo.