VIDEO: Slovenec, ki je zrušil veliko Barcelono

LJUBLJANA – V Evropi se danes vse vrti okoli nogometne žoge, Francija gosti že 15. evropsko prvenstvo. Tudi v mestecu Nevre, streljaj od Nice, ni nič drugače. Nogomet je v teh dneh v Franciji zajtrk, kosilo in večerja. Tudi za našega sogovornika, 55-letnega Zvonka Tonija Kurbosa. »Sem na francoski obali, ravno ste me ujeli v avtu, vozim se proti domu,« nas pozdravi. Po glasu sodeč je mož velik dobrovoljnež. »Uživam, ni mi hudega, še vedno pa delam,« nadaljuje. Prodaja nemške avtomobile. Pravi, da se recesija ne čuti. No ja, nemški štirikolesniki niso poceni, Tonijeve stranke pa so petičneži, ki ne gledajo na vsak evro ali cent.

Tonijeva statistika

Toni ima nos za posel. Tako kot je imel nos za gol ta 173 centimetrov visok nogometaš. Nekdo je nekoč zapisal, da je statistika podobna bikiniju, ki veliko odkriva, najpomembnejše pa ohrani skrito. A številke so pri Toniju zgovorne in jasne: še danes je najučinkovitejši slovenski strelec v eni izmed petih najmočnejših evropskih nogometnih lig, kamor spadajo španska, italijanska, nemška, angleška in francoska. Za Metz, Nico in Marseille je v šestih prvoligaških sezonah med letoma 1982 in 1990 na 155 prvenstvenih tekmah prispeval 46 golov. Še več – kar pol ducata golov je prispeval na eni tekmi francoske prve lige – tekma Nimes : Metz 3 : 7 (28. april 1984). Nogometa se je učil v Nemčiji, svojih slovenskih korenin pa ni pozabil. Še danes se rad vrača domov, pa tudi nogomet še igra – največkrat za veterane Nice in Monaca.

JNA uničila bratovo kariero

Letos bo že 56 let, odkar se je zakoncema Kurbos, Mirku in Alojziji (danes imata oba častitljivih 80 let), rodil sin Zvonko, šest let prej je na svet privekal sin Miran. Živeli pa so v Moravcih pri Mali Nedelji. Za boljšim jutri so šli v Nemčijo, ustalili so se v Stuttgartu, kjer sta brata Miran in Toni igrala nogomet. Toni je bil član kluba Stuttgart Kickers, brat pa je moral domov v Jugoslavijo na služenje vojaškega roka. »Dve leti sta bili preveč, v resen nogomet se ni mogel več vrniti. Služenje vojske mu je uničilo kariero. To ga je povsem ubilo. Pa kar verjemite mi – resnično velik talent je bil,« hvali Toni svojega brata. Ravno zavoljo Miranove izkušnje se je Toni odločil, da postane nemški državljan in se ogne služenju vojske. Rečeno – storjeno. Vmes se je brat izšolal za gostinca, leta 1994 pa se je vrnil v Slovenijo, saj se je med dopustom v domovini zaljubil. Danes vodi gostilno v Noršincih pri Ljutomeru.

Toni pa je brcal dalje, v sezoni 1978/79 je postal mladinski prvak Zahodne Nemčije. Ker je bil pri članih na stranskem tiru, je odšel v belgijski Tongeren. Dober glas o njem se je razširil v Francijo, v Metz ga je zvabil njihov predsednik Carlo Molinari, Kurbos pa je podpisal triletno pogodbo. V teh letih je igral najboljši nogomet. Trener poljskih korenin Henryk Kasperczak je šele dobro začenjal svojo trenersko pot, a je bila sila uspešna. Zbral je mlado ekipo, v katero se je izvrstno vključil tudi naš 22-letni Toni. Z njim so bili leta 1984 tudi francoski pokalni prvaki, v evropskem pokalu pa so izločili celo slovito Barcelono.

V Evropo je Metz prišel, ker je maja 1984 postal pokalni prvak. V 1. krogu pokala pokalnih zmagovalcev jih je pričakala Barcelona. Katalonci so 19. septembra v Metzu občutno zmagali (2 : 4). Uvod v povratno tekmo je bil spodbuden, nadaljevanje ne več. Tudi zato, ker je Kurbos dosegel kar tri gole za končno zmago 1 : 4 in napredovanje. »To je bila posebna tekma. Še danes si jo rad ogledam. Ne premagaš kar vsak dan Barce, ki je bila že takrat pojem. Žal smo na prvi tekmi igrali plaho. Pa tudi igralci so razumeli, da sem prehiter za tekmece, zato so več igrali name,« se Toni vrne v leto 1984 in gostovanje pri Barceloni. Dodatno so Kurbosa in soigralce podžgali novinarji – Francozi svojih predstavnikov sploh niso poslali v Barcelono. Metzev evropski pohod je ustavil Dynamo Dresden, v nadaljevanju pa finančna kriza.

S francoskim potnim listom

Toni se je potem preselil v AS Saint-Etienne (tam je že bil Tonijev trener iz Metza, Poljak Kasperczak), kjer je ostal leto dni (sezona 1985/86), potem pa je v drugoligaškem Mulhousu na 31 tekmah dosegel kar 21 golov. Temu je sledila selitev v Nico (1987–1989), vmes pa je odigral še pet tekem za Monaco. Kariero v Franciji je sklenil v sezoni 1990/91 v dresu Dunkerqueja. Vmes je prejel tudi francoski potni list, na koncu pa je pristal v Nici, kjer so ga že načele poškodbe. Zavoljo hitrosti je bil pogosto tarča mesarskih in krvoločnih branilcev, za nameček pa je imel konkurenco, tisto nezdravo, še v lastni ekipi. Septembra 1989 ga je na treningu napadel vratar Fabien Piveteau. Brcnil ga je v glavo, za kar si je prislužil trimesečni suspenz. Potem je leto dni igral še v Polineziji kot član kluba St. Pierre, kjer je nadomestil Kamerunca Rogerja Millo. Ko je bil na vrhuncu svoje slave, so Tonija vabili tudi v Nemčijo in Španijo, a ne obžaluje, da je ostal v Franciji. »Malce sem imel v genih, bil sem nadarjen pa tudi veliko sem treniral. Ker sem bil manjši, sem koristil predvsem svojo hitrost,« pravi Toni o receptu za dobre igre. Imel je tudi srečo, da je imel ob sebi prave ljudi. Ko je prišel v Metz, je nad njim bdel hrvaški branilec Branko Tucak. V Sloveniji se lep čas ni vedelo, da je Toni slovenske matere sin. To se je izvedelo šele v 90. letih prejšnjega stoletja. Zato pa je bil in tudi ostal izjemno priljubljen v Franciji, kjer često gostuje na časopisnih straneh ali na televizijskih postajah. »Še posebno ko francoski klubi igrajo proti Bayernu ali Barceloni,« nadaljuje Toni, ki pozorno spremlja tudi slovensko reprezentančno in klubsko sceno. »Pa saj kdaj pa kdaj mora biti prvak tudi Olimpija. Vem pa, da se bo Maribor vrnil,« napoveduje Toni, ki je pred petimi leti obiskal Muro, ki je smelo napovedovala naskok na pota nekdanje slave. Roko je takrat ponudil tudi Toni, ki je napovedal obisk legend Nice.

Razcepljen

»Žal mi je, ker ni Slovenije poleg. Leta 2010 sem navijal za Slovenijo, ko je igrala na svetovnem prvenstvu. Danes živim v Franciji, žena je Hrvatica, kar nekaj sorodnikov pa prebiva v Nemčiji,« opiše svojo razcepljenost ob spremljanju evropskega prvenstva. Želi si, da se ruski in angleški huligani, ki mečejo slabo luč na tekmovanje, le umirijo. Verjame, da bosta policija in vojska naredili red. 

Ponosen na družino V karieri je dobro služil. O številkah ne govori, prizna pa, da je franke in marke vlagal v nepremičnine. Ustvaril si je tudi družino, v zakonu s Hrvatico Miro (po rodu iz Koprivnice) sta se rodila sin Andreas in hči Celine. Oba sta našla službo v tovarni Mercedes.