Velikan iz Apač na vrhu sveta, doma pa brez kluba

Redki so športi, v katerih imaš priložnost kar dvakrat v dveh mesecih potrditi, da si najboljši na svetu. Slovenskemu moštvu ulične košarke SKF je to uspelo – po zmagi na svetovnem prvenstvu v Istanbulu so pred dnevi postali še prvaki turnirja v Dohi v Katarju. Kar 25.000 dolarjev in velik zlati pokal so prinesli domov, za nameček pa je 27-letni Blaž Črešnar postal tudi najboljši igralec na svetu (v lanski sezoni je ta naziv pripadel prav tako Slovencu, Simonu Finžgarju).

Večerja s šejki

Skromni Blaž tega ne obeša na veliki zvon. »Daje mi predvsem občutek, da delam nekaj dobrega za ekipo in zase. Poleg tega mi veliko pomeni, da smo na prvenstvu uspešno zastopali državo. Menim, da je to nagrada za ves vloženi trud.«

V Turčiji in Katarju so v finalih obakrat ugnali srbski Novi Sad, in sicer z izidoma 19 : 12 in 19 : 13. Tekmeci so bili vse prej kot lahek zalogaj, se spominja Črešnar in dodaja: »Pred začetkom tekme sem se bal, da jim bo stekel met. Na srečo smo odigrali dobro obrambo in jim to preprečili.«

Poleg Črešnarja so barve Slovenije branili še Rok Smaka in Jasmin Hercegovac ter Aleš Kunc. Zadnji mesec je bil za kvartet izjemno naporen, saj so porabili veliko časa in vložili veliko truda. A se je obrestovalo: »Na tekmah smo se dobro ujeli in dokazali, da smo najboljša 3 x 3 ekipa na svetu.« Naslov so proslavili času in kraju primerno – na večerji z vsemi organizatorji turnirja all stars, šejki in drugimi igralci.

Med prijatelji

Paradoksalno je tudi to, da Blaž kljub 216 centimetrom, kolikor mu jih je dala mati narava, nima kluba, kjer bi si služil kruh. »Upam, da me je na prvenstvu kdo spremljal. Do konca sezone si želim zaigrati v kakšnem klubu, kjer bi bila liga kakovostna in plača točna.« Kljub temu ne miruje. Zavoljo prijateljstva z Matjažem Čuješem in Damirjem Battistijem se je pridružil ekipi ŠKD Dražen Petrović. »Ostati moram aktiven, za ŠKD Dražen Petrović pa sem se odločil, ker poznam igralce in trenerja že od prej. Rad pomagam izjemno dobremu človeku, Damirju Battistiju.« Gre za zasedbo, v kateri so zbrani amaterski igralci, dodanih je nekaj profijev, ki so trenutno brez kluba. Pod Čuješevo taktirko je amaterska druščina le še korak od nastopa na finalnem turnirju pokala Spar, odločilno tekmo igrajo 7. januarja. »To bi bil velik uspeh, zaslužimo si to,« se napredovanja nadeja Blaž, ki je na športni poti igral v Radenski Creativ, Triglavu, Olimpiji, Postojni, češki BK Sadska, španski Zaragozi, Šenčurju, švicarskem Luganu, latvijski Valmieri, litovskem Nevezisu, Heliosu in avstrijskem Fürstenfeldu. Nad njegovo kariero je nekaj časa bdel tudi Gregor Fučka.

Blaž je po rodu iz Apač, odkril pa ga je prav Čuješ, s katerim sodeluje že več kot deset let. »Družina pri tem ni imela velike vloge, šlo je za mojo odločitev,« pravi Blaž, ki je še danes hvaležen očetu za vse, kar je storil zanj: »Z očetom sem še vedno v dobrih odnosih. Veliko mi pomaga, kar zelo cenim, saj ne vem, ali bi vse zmogel sam. Pomeni mi gotovost in zaupanje vase. Spoštujem ga, ker vem, da mi bo vedno stal ob strani ne glede na odločitve in da mi bo pomagal pri doseganju ciljev.«

Ob tem ne pozabi omeniti še Gorana Valiča in Marka Ronerja, ki sta mu pomagala na športni poti. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi imel znova 16 let. »Želel bi si ohraniti tako mišljenje, kot ga imam danes, a spremeniti veliko stvari,« sklene eden izmed najvišjih Slovencev.