Še včeraj, osem dni po smučarski nesreči, glede zdravstvenega stanja nekdanjega šampiona formule 1 Michaela Schumacherja ni bilo nič novega. Njegovo stanje je še vedno kritično, a stabilno, še naprej je v umetni komi. Spomnimo, da je Schumi prejšnjo nedeljo po padcu na smučanju v francoskem Meribelu utrpel hude poškodbe glave, saj je z njo udaril ob skalo. Zato so ga morali v bolnišnici v Grenoblu dvakrat operirati, da so odstranili kri in ohranili pravšnji pritisk na možgane.
Trenutno so na delu preiskovalci, ki bi radi pojasnili vse okoliščine nesreče, predvsem to, kako hitro je ob padcu vijugala globalna športna legenda. Uradne osebe so zaslišale vse, ki so v sončnem vremenu smučali z Nemcem zunaj označenih prog, vključno z njegovim 14-letnim sinom Mickom. Medtem je družina Schumacher policistom izročila kamero z Michaelove čelade, nemški tednik Spiegel pa je objavil, da je za zdaj anonimni 35-letni Nemec s svojim telefonom po naključju snemal smučanje Schumacherja, kjer se menda jasno vidi, da je bila njegova hitrost največ 20 kilometrov na uro. Seveda še ni nič uradnega, a če je res tako, potem je imel 45-letni Schumacher pri padcu res veliko smole. Francoska policija je napovedala novinarsko konferenco v sredo.
V odzivih na nesrečo sedemkratnega svetovnega prvaka je bilo največ sporočil podpore in spodbude družini Schumacher z vsega sveta, na dan pa so prišle tudi adrenalinske odvisnosti drugih dirkačev formule 1, ki jim tekmovanje v elitnem športu ni bilo dovolj, da bi potešili svoje strasti do ekstremnih športov. Avstralec Mark Webber, ki se je upokojil lani, si je leta 2010 zlomil nogo na dirki gorskih kolesarjev na Tasmaniji. Še bolj svež in neprimerljivo bolj grenak je spomin na nesrečo Poljaka Roberta Kubice leta 2011 na ne preveč pomembnem reliju v Italiji. Sicer jo je odnesel živ, a si je tako hudo poškodoval roko, da ga je to stalo nadaljnje kariere v formuli 1. Tudi Finec Kimi Räikkonen, ki bo letos spet dirkal za Ferrari, je velik ljubitelj relija in dirkanja z motornimi čolni, leta 2011 pa si je poškodoval zapestje med dirkanjem z motornimi sanmi. Precej upokojenih dirkačev se je smrtno ponesrečilo v prehitri vožnji s svojimi luksuznimi avtomobili ali v drugačnih nesrečnih okoliščinah na običajnih cestah (npr. Britanca Mike Hawthorn in Mike Hailwood), veliko pa jih je nastradalo v drugih športih, kjer so poskušali zadovoljiti svojo potrebo po adrenalinu, ki ga prinaša visoka stopnja tveganja pri iskanju novih meja lastnih sposobnosti. Francoz Didier Pironi, prav tako nekdanji voznik Ferrarija, je umrl na tekmovanju dirkalnih čolnov.
»Prav nič nenavadnega ni, da dirkači preživijo številne nesreče v formuli 1, potem pa jo skupijo s cestnimi avtomobili, motocikli, kolesi, na vodi ali snegu. Potreba po mašineriji in hitrosti bo vedno prisotna, to je očitno. Schumacher je zelo rad dirkal tudi z motocikli razreda superbike, velikokrat pa nam je na svojem telefonu kazal fotografije svojih skokov s padalom. Ostal je tekmovalna oseba, ne moreš preprosto izklopiti vsega in se umiriti. Še naprej potrebuješ izzive in dosežke, ki zagotavljajo zadosti adrenalina,« je povedal Britanec Martin Brundle, ki je bil v devetdesetih Schumijev moštveni kolega v Benettonu.
