NA KANARSKIH OTOKIH

V Sloveniji trener, na Kanarskih
 pa v turizem

Objavljeno 01. september 2014 17.50 | Posodobljeno 01. september 2014 17.50 | Piše: Drago Perko

S svojim odbojkarskim znanjem je Zoran Kolednik navdušil v Mariboru, Ljutomeru in Benediktu, leta 2007 pa se je preselil na drugi konec sveta.

Zoran Kolednik se na Kanarskih otokih navdušuje nad odbojko na mivki. Foto: osebni arhiv

LAS PALMAS – Španija diha košarkarsko, včeraj se je začelo 17. svetovno prvenstvo, svoj pečat mu bo dala tudi Slovenija. Na Kanarskih otokih jo je pričakalo celo nekaj rojakov in goreče bodo navijali za Slovence. Eden izmed njih je tudi 51-letni Zoran Kolednik, nekdanji uspešni odbojkarski trener, danes pa lastnik ene od turističnih agencij na otoku Fuerteventuri, ki je del Kanarov. Srečali smo ga v Las Palmasu.

Prvič s slovenskim potnim listom

Zoran se rad spomni gostovanja v Španiji 1991. Na pot so odšli z jugoslovanskim in slovenskim potnim listom. Bili so neuradno prva slovenska ekipa, ki je s slovenskim potnim listom prestopila mejo – Zoranov je imel serijsko številko 000005, in torej je bil šele peti te vrste. 

Uspešno v Ljutomeru
in Benediktu

»Lepo je v naših krajih,« začne Zoran, po rodu iz Hoč pri Mariboru, ki je na Kanarske otoke, kjer se včasih zgodi, da vse leto dežja sploh ni, prišel zaradi športa. Z žensko odbojkarsko ekipo Paloma Branik je gostoval v mestu Santa Cruz. Dovolj, da se je do ušes zaljubil v te kraje. Sprva je tu dopustoval, leta 2007 pa sta se z ženo sem kar preselila. Prizna, da je bivanje na Kanarskih otokih ugodno, in sicer tudi zaradi milejše davčne politike. »Do doma imamo štiri ure vožnje, kar pomeni, da Slovenija le ni tako daleč.«

Zoran je bil v mladih letih odbojkar, igral je za mariborski Stavbar, vmes je študiral strojništvo, počasi pa se je začel spogledovali s trenerskim delom. Po končani fakulteti za šport je začel delati kot trener. Iz Palome se je selil na klop Ljutomera in ga popeljal iz druge lige v prvo, tam pa končal na četrtem mestu. Vodil je tudi odbojkarice Benedikta, ki so zasedle visoko tretje mesto in bile finalistke pokala, zatem je na Štajerskem ustanovil še šolo odbojke. »Tega ni bilo, dobro se je prijela,« se pohvali z delom z mladimi. »Več kot 25 let sem bil trener, odbojka je bila in je ostala moj način življenja. A sem začutil, da potrebujem spremembo, tudi doma so me podprli,« izvemo, kako se je leta 2007 preselil na ta konec sveta.

Nogomet je številka ena

Na Kanarskih otokih je ostal zvest samemu sebi – skrbi za turiste ter pozorno spremlja vse športe, včasih si ogleda tudi trening tamkajšnjega odbojkarskega ligaša. »Vabili so me, da bi pomagal pri delu z mladimi,« razkrije. Rad si ogleda nogometno in košarkarsko tekmo. Na Kanarskih otokih je seveda v ospredju nogomet, v zadnjih letih pa se hitro razvija tudi odbojka.

»Ne čuti se, da bo tu svetovno prvenstvo v košarki, nogomet je številka ena in nesporni vladar,« prizna Zoran, ki pa se je tu s prijatelji veselil uspehov slovenske ženske mladinske reprezentance, ki je na nedavnem evropskem prvenstvu zasedla izvrstno drugo mesto. Zoranovi igralki v Mariboru sta bili Eva Mori in Damijana Mevc, njuni hčeri – Patricija Bukovec in Katja Mihalinec – pa sta prispevali pomemben delež k srebrni kolajni.
 

Premalo slovenske podpore

»Fuerteventura je krasen otok za oddih, na voljo je 150 plaž,« hvali svoj novi dom Kolednik, ki obžaluje, da slovenska država oziroma Slovenska turistična organizacija nista imeli več posluha za njegove pobude sodelovanja med Kanarskimi otoki in Slovenijo. »Kanarci bi radi spoznali naše kraje, naša država pa bi bila lahko zanje okno v svet,« opozarja na zamujeno poslovno priložnost za Slovenijo.

 

Deli s prijatelji