BREZ DVORANE

V Dobrepolju za telovadke in košarkarje ni prostora

Objavljeno 08. oktober 2014 14.14 | Posodobljeno 08. oktober 2014 14.15 | Piše: Drago Perko

V dobrepoljski občini nikakor do športne dvorane, v sosednjih so jih zgradili 13. Trener futsala Mare Strah: šolska dvorana je tako majhna, da je za fante celo nevarna.

Jure Žnidaršič pred 35 let staro dvorano Foto: Drago Perko

VIDEM – Dobrih 40 kilometrov iz Ljubljane je Videm - Dobrepolje. Lepi kraji so to. Sredi kraja stoji cerkev sv. Križa. Boljšega imena ne bi mogla imeti – v tem kraju, ki šteje okoli 500 duš, je s športom res pravi križ! Prave športne dvorane nimajo. Niti ne kaže, da bi jo dobili jutri. Upanje med domačini počasi, a zanesljivo umira … Šport imajo radi. Pred petnajstimi leti so bili tamkajšnji šolarji med vodilnimi v širši okolici, v rokometu, košarki in nogometu jim ni bilo para. Takrat so lahko še tekmovali na zunanjih igriščih. Danes ni več tako, tekmovanja in treningi potekajo v mali šolski dvorani (15 krat 24 metrov). Pa tudi to že načenja zob časa. Da ne govorimo o tem, da je za resen šport in uradne tekme povsem neustrezna.

Za dekleta ni prostora

»Premalo si upamo. Res je, da smo v teh težkih časih nezadolžena občina. A kaj nam to pomaga, ko pa dvorane ni in ni,« začne tarnati Mare Strah, eden od trenerjev v Futsal klubu Dobrepolje. Obiščemo jih na treningu, zagnanosti in volje jim ne manjka. A objekt je za normalno delo premajhen, ob igri deset in enajst let starih fantov pa celo nevaren. Od avt črte do stene je nekaj deset centimetrov. Za varno delo bi morala biti vsaj dva metra! To v Dobrepolju ni mogoče, stena je tik ob avt liniji. Bog ne daj, da se kateremu izmed fantov na treningu kaj zgodi … »Tako imamo, druge ne,« nadaljuje Strah, ki velja za začetnika nogometa v občini. Sprva je začel v vasi Kompolje, potem pa nadaljeval s futsal klubom, ki so ga ustanovili športni navdušenci. »Entuziazem nas žene naprej in uspehi v mlajših selekcijah,« pove Strah, ko ga povprašamo, zakaj sploh še vztraja in se trudi v kraju, kjer za šport ni pravega posluha. Danes ima klub 80 otrok, tekem doma ne morejo igrati. Za tekmovanja najemajo športno dvorano v Velikih Laščah.

Pa ne le nogometaši, nad položajem se upravičeno pritožujejo tudi dekleta. Letos so hotela aerobiko in ritmično gimnastiko, a ni bilo termina za njih. »Od 15.30 do 23.00 je polno zasedena. Karateisti in košarkarji sploh niso dobili termina,« opozarja Jure Žnidaršič, predsednik Zveze športnih organizacij Dobrepolje.

Montažna dvorana

Nekateri so rešitev našli v gasilskem društvu. »Poskušajo se znajti, a to je kratkoročno. Dovolj nam je čakanja!« na glas sporočajo dobrepoljski športniki. »Mi ne moremo nič narediti. Imamo zvezane roke. Ta objekt čakamo 10 let. Vsako leto se govori o njem. Pa se nič ali skoraj nič ne premakne. Videli smo idejno zasnovo, a se od takrat ni premaknilo skoraj nič,« še izvemo v Dobrepolju. Bolj ali manj so se vsi, ki jim je šport ljub, sprijaznili, da občina ne bo zidala. Je pa sposobna zgraditi montažen objekt, ki bi vsaj za silo rešil stisko. A če se to ne zgodi v letu ali dveh, potem ne bo nič. Ker bo imela občina vnovič druge prioritete. Tu je kanalizacija, potem sledi obnova šole, tudi tole dvorano bo treba sanirati.

Občini pa nikakor ne more in ne sme biti v ponos podatek, da kar 30 let ni vlagala v dvoransko športno infrastrukturo in da imajo bližnje občine to področje precej dobro urejeno. V bližnji regijski okolici je v zadnjih 14 letih zraslo 13 novih športnih objektov – z njimi se lahko pohvalijo v Grosuplju, Ivančni Gorici, Kočevju, Kostelu, Loškem Potoku, Ribnici, Sodražici, Trebnjem, Velikih Laščah, Žužemberku, na Igu ter Škofljici. »Objekta ne potrebujemo za rekreiranje posameznikov, temveč za možnost enakovrednih razmer za delovanje in tekmovanje, kot jih imajo primerljive občine in njihove športne zveze,« opozarja Jure Žnidaršič v imenu vseh 11 športnih društev.

Dozdajšnji župan Janez Pavlin – na nedeljskih volitvah se je uvrstil v drugi krog – pravi, da je prioriteta vrtec, potem pa bo prišel na vrsto tudi športni objekt. Da bi se gradila prava dvorana, ne verjame, montažna izvedba – izvemo, da je investicija čez palec vredna okoli 700.000 evrov – pa bi bila realna možnost. »Zavedam se, da to kraj potrebuje. Pa saj ne bo le športna dvorana, to bo večnamenski objekt,« opozori župan, ki s prstom pokaže na svetnike, ki so mu obrnili hrbet januarja 2013, ko je sam želel pospešiti gradnjo športnega objekta. »Do leta 2017 bi moral ta objekt stati,« še doda. Obljubo je treba izpolniti. Krajani in športniki so siti besed. 

Deli s prijatelji