Trkajo na etiko, a zlo je denar

Slovenska protidopinška organizacija, skrajšano Sloada, je včeraj pripravila peto protidopinško konferenco. A vsaj na začetku spet ni bilo z besedo izpostavljeno tisto, zaradi česar vrhunski športniki segajo po nedovoljenih sredstvih, namreč denar. Janez Kocijančič, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, je poudaril, da mora biti v športu etika, a če pomislimo samo, kakšne denarne nagrade se za zmage ponujajo svetovnim športnikom in športnicam, denimo posebno v tenisu, potem se zares ne moremo čuditi, da toliko športnih smrtnikov umetno krepi svoje telo. Če potem pogledamo še proti ZDA, kjer se v štirih poklicnih ligah v športnih panogah pretakajo nenormalne količine denarja za distribucijo, ni preseneča, da so, recimo v ameriškem nogometu, igralci povsem prežeti s steroidi. Še posebno ker v National Football League ni načrtnih dopinških kontrol. Zdaj, ko so jih uvedli v bejzbolu, pa so že našli lužo od poplave dopingiranih vihtačev kija. Zato etiko v športu lahko vržemo le v koš za smeti.

Nekdanji nogometaš Gorazd Plevnik, zdaj predsednik upravnega odbora Sloade, je sicer včeraj opozoril, da bi se moral športni svet prevrednotiti. »Vrednotno dejstvo bi moralo biti, da za doseganje boljših izidov ni vredno segati po dopingu. Soočimo pa se tudi s splošnim odnosom do vprašanja poštenja. Družba je v krizi prav zaradi neustreznega etičnega odnosa,« je povedal. Svetovna protidopinška agencija je sicer nedavno sprejela nov kodeks za iztrebljenje dopinga. Od leta 2015 se bo za prvi tovrstni prekršek prislužilo štiri leta kazni, namesto sedanjih dveh.

Enkrat že preverjeni

A da se bojuje proti športnim goljufivcem, vsaka protidopinška organizacija potrebuje denar. Slovenska ga še nima po željah, 230.000 evrov, Jani Dvoršak, direktor Sloade, bi si želel od 350.000 do 400.000. Cekini v mošnjiček Sloade padajo iz javnih sredstev, pred zimskimi olimpijskimi igrami v Sočiju pa bo morala slovenska protidopinška organizacija s testiranji tudi javno očistiti vse naše športnike in športnice, ki bodo nastopili v Rusiji. »Obstaja nacionalni pool športnikov v pojmu nenapovedanih dopinških kontrol. Vsi zimski olimpijci so bili najmanj enkrat že preverjeni, posebno tisti v vzdržljivostnih športnih panogah. Seveda pa testirajo tudi mednarodne protidopinške agencije,« pravi Dvoršak. Svetovni biatlonci in tekači naj se torej še posebno pazijo, Slovenci pa si tudi želijo čistega obraza v Sočiju osvojiti kakšno odličje, da potem njihov sijaj ne bi potemnel zaradi z dopingom oplemenitenega pehanja za denarnimi nagradami.