Toni Maratoni navdušil v Monaku

MONAKO – Belokranjski ultramaratonec Toni Perušič se ne da. Dobrovoljni tekač, ki kljub naporni, včasih tudi celodnevni službi v gostinstvu premore dovolj energije za nočne treninge, trenutno zdravi lažje poškodbe, a mu njegov zadnji podvig vliva energijo za nove preizkušnje v vzdržljivostnih tekih. Toni se je nazadnje pri 53 letih udeležil eminentnega osemdnevnega teka No Finish Line v Monaku, kjer je pritekel do izjemnega dosežka. Med 45 tekači, ki jih prireditelji skrbno izberejo med več sto prijavljenimi z vsega sveta, je slovenski ultramaratonec dosegel 44. izid v 17-letni zgodovini prireditve. V svoji starostni kategoriji je bil drugi, skupno pa šesti, potem ko je pretekel 816 kilometrov. »Na ta osemdnevni tek sem se uvrstil šele v četrtem poskusu. Prireditelji morajo namreč na ne prav velikem prostoru med drugim poskrbeti za ustrezno prehrano in počitek oziroma prenočevanje tekmovalcev, zato tako stroga omejitev,« je razkril Perušič.

Start teka na 1392 metrov dolgem krogu je bil 12. novembra ob 14. uri, konec pa 20. novembra ob istem času. Seveda so morali tekači preteči čim več krogov, kar zahteva zelo dobro psihološko pripravljenost. V tekmovalnem delu je torej sodelovalo 45 tekačev, vse dni so jih ob progi spodbujali navijači, na njej pa tudi drugi tekači, ki so se jim lahko pridružili le čez dan, medtem ko so jim ponoči družbo delali le sodniki, spremljevalci in varnostniki. »Sem prvi Slovenec, ki se je udeležil tega teka. Moj cilj je bil, da pretečem 800 kilometrov. Prvi dan sem pretekel spodbudnih 132 kilometrov, toda po 22 urah sem začutil prvi žulj med prstoma na nogi. Najprej sem kar sam opravil z njim, saj tisto noč ni bilo prisotnega zdravnika, prišel je šele četrti dan. V tem času se mi je stanje z žuljem še poslabšalo. Imel sem otečeno stopalo, prsti so se razboleli, tako da sem že začel razmišljati o odstopu. Bil sem res na težki preizkušnji, tudi zato, ker sem bil jezen na prireditelje, saj niso ustrezno poskrbeli za zdravniško oskrbo in fizioterapevte, ki so na takšnih tekmah nujno potrebni. No, potem smo to odpravili, ujel sem dober ritem in rasel iz dneva v dan,« je pravo malo kalvarijo opisal Perušič, ki je zaradi vztrajnosti užival veliko podporo sotekmovalcev, prek telefona in spleta pa tudi domačih iz Butoraja in drugih Belokranjcev, slovenskih maratoncev, šefa in sodelavcev. Spal je največ štiri ure na dan, preostali čas je prebil na progi, ustavil se je le za prehranjevanje in toaleto. Organizatorji so ga povabili, da pride v žepno kneževino tudi letos. S svojimi pretečenimi kilometri je namreč pomagal zbirati denar za tamkajšnjo dobrodelno ustanovo, ki skrbi za sirote iz Afrike. Priljubljeni Toni Maratoni, ki je znan po svoji veseli naravi tudi v najtežjih trenutkih, je s petjem in vzklikanjem velik motivator za vse tekmece.

Perušič je še vedno slovenski rekorder v 48-urnem teku v starostni kategoriji nad 50 let. Julija je v Kladnu na Češkem izboljšal svoj prejšnji rekord (224 km), ki po novem znaša 263 km. To je 15. rezultat na svetovni lestvici. Letos bo verjetno izpustil spomladanske 48-urne preizkušnje. Pripravil se bo za avgustovski šestdnevni tek na jugu Francije, novembra pa bo nedaleč stran znova dokazoval svojo vzdržljivost na monaški tekaški ruleti. »Veseli me, ker sem stabilen tekač. Če sem zdrav in se dobro zmotiviran, mi ni problem preteči 100 km in več na dan. Veselim se novih tekem,« Perušič smeje razloži pripravljenost, ki je za večino ljudi nedojemljiva.