Potem ko se je Tina Maze odločila za enoletni premor, je spregovorila o tem, kako je videti njen vsakdanjik, ko na urniku ni treningov in smučanja. Spomladi je opravila nekaj izpitov na fakulteti, nato pa je bila na vrsti diploma, a se je ni mogla takoj lotiti. »Želela sem si nekaj počitka, začela sem uživati v brezdelju in hitro padla iz delovnega ritma. Kar ležala in spala bi, nisem imela več volje, da bi kaj počela. To se mi ni zgodilo prvič, vseeno pa se ni bilo lahko pobirati. Začela sem se motivirati, da bi se ukvarjala s kakšnimi novimi stvarmi. Vse se začne z dejavnostjo v športu. Že samo to, da greš na sprehod, na zrak, te lahko vodi naprej. Vedela sem, da bo pozimi tega več, poleti pa sem se želela navaditi na življenje brez treningov. Ko izgubiš ekipo, ki te ves čas nadzoruje, moraš vzeti stvari v svoje roke. Nisem več želela, da me v to usmerja Andrea, a pogrešam družbo, dolgočasno se mi zdi, da se sama ukvarjam s športom. Potrebujem čas, spoznati moram ljudi, s katerimi bom lahko to počela,« je za Rekord povedala Tina.
Dejala je še, da je bila na začetku kariere precej sramežljiva v komuniciranju z mediji, a se je to spremenilo. Ob Andrei Massiju je začutila, da je prvi človek, pri katerem je dobila občutek, da nima posebnega ozadja. »V Sloveniji se mi je vedno dogajalo, da ko sem se z nekom pogovarjala, nikoli nisem natančno vedela, kakšno je zakulisje, kakšne namene ima tisti človek. Težko je razložiti. Ne vem, ali je bilo tako le v smučarskih krogih. Ves čas neko »pikanje«,« je še dejala in dodala, da je Italijane začutila drugače. Tudi s pisanjem je izrazila, kar jo je bolelo, in poslala nekam tiste, ki so ji šli na živce, pa jim tega ni mogla povedati v obraz.
Bilo je težko za oba
O tem, ali se je njun odnos, ko sta brez smučanja, spremenil, je povedala: »Prej je bila vedno poleg neka tretja oseba, zdaj sva končno bolj midva. Težko je bilo zame, a tudi zanj. On se mora kdaj malo umiriti in me poslušati, jaz pa kdaj bolj pohiteti in jasno povedati stvari. Je pa res, da se na koncu vedno najdeva. Veliko stvari je pri meni v zadnjih letih udarilo na plan. Nobeden od naju ni več zdržal tega ritma, a vztrajala sva zaradi športa in teh uspehov. Najin osebni odnos pa ni bil takšen, kot bi moral biti. Zdaj sva spet na točki, ko lahko zgradiva nekaj lepega, zaživiva bolj umirjeno.« Spregovorila je tudi o prepirih s treningov. »Ja, namesto da bi se kdaj objela in si dejala, da je vse v redu, se začneva prepirati. Sva res takšna idiota, bova nehala in se umirila? A tako pač je, imaš neke impulze, asociacije, ki ne bodo izginile čez noč.« O ravnovesju med moškim in žensko piše tudi na svojem blogu, brez dlake na jeziku pa je povedala tudi, da je čustveno otopelost dosegla namenoma. Zadnje čase se veliko trudi glede tega in se spreminja. »Začela sem se zavedati, v čem je pravzaprav težava. Če toliko let deluješ na takšen način, izgubiš ženstvenost.«
Naša najboljša smučarka je še razkrila, da pri sebi najbolj ceni občutljivost. »Ne gre za to, da med kariero ne bi imela teh ženskih lastnosti, morda le niso toliko prišle do izraza. Kaj cenim? Premalo časa se počutim žensko. Dolgo sem bila le dekle, ohranjala sem to otroško igrivost, saj sem jo potrebovala. Pri 30 letih sem tako še čisti otrok. Po eni strani je to dobro, po drugi pa si že želim drugače dojemati samo sebe,« je še povedala in dodala, da se vidi v vlogi matere. »Otroci so edini, ob katerih ne morem ostati hladna. Povsem me prevzamejo. Verjamem, da te lahko tudi povsem uničijo, ampak to je to. No, pa sva spet pri tem, kolikšno raven stresa potrebujem. Očitno bi bilo materinstvo res idealno zame (smeh).«
