Telovadni pekel se spreminja v raj

V Ljubljani imajo nogometaši in košarkarji Stožice, a plavalci denimo pod streho nimajo pravega objekta, ki v dolžino meri 50 metrov; pri gradnji tivolskega bazena so ga (projektantsko) hudo polomili. Telovadci sicer nekaj lahko migajo v Šiški na Drenikovi, a novo gimnastično središče Cerar-Pegan-Petkovšek v športnem parku Svoboda na Viču naj bi omogočilo razmere, da bi bilo tudi pod Alpami čim več takšnih artističnih mojstrov, kot so denimo v Rusiji ali Aziji.

Vlada je v četrtek sklenila, da v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti projekt nacionalnega gimnastičnega centra, načrtovani upravičeni stroški zanj pa so zabeleženi na 7,127 milijona evrov. Te naj bi zagotovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport iz evropskih sredstev in seveda tudi slovenskega prispevka. Že pred časom smo zapisali, da je Mestna občina Ljubljana zagotovila zemljišče Svobode v vrednosti 3,1 milijona evrov, MOL naj bi iz načrta razvojnih programov dal tudi prispevek 7,5 milijona. Iz državnega mošnjička dežele na sončni strani Alp in iz torbice matere Evrope pa bi se torej dodalo 7,1 namesto prvotnih pet milijonov in dvesto tisoč evrskih sredstev. MOL sicer vrednost projekta ocenjuje na deset milijonov evrov.

»Ta odločitev pomeni v bistvu potrditev tega, kar je že bilo speljano skozi razpis za evropska sredstva. Realizacija projekta dobiva nov okvir, ki je zdaj zelo realen. Veseli smo, ker to pomeni, da bomo po več kot štiridesetih letih naposled dočakali ta gimnastični center,« je za uvod povedal Jernej Salecl, generalni direktor Gimnastične zveze Slovenije in vodja projekta gradnje gimnastičnega centra. »Finančna konstrukcija se zapira, razpis za izvajalca del pa še ni bil objavljen. Trenutno so v poteku popisi del, ko bodo končani, pa bo logično razpis za izvajalca del; ta naj bi bil do konca poletja. Glede na to, kakšna konstrukcija dvorane je predvidena, je po naši oceni povsem realno, da se projekt izpelje v prihodnjem letu. Je takšna, da ko so enkrat položeni temelji oziroma plošča in piloti, je postavitev panelne konstrukcije z jeklenim ogrodjem relativno hitra. Vse je končano, ko je izdano uporabno dovoljenje; treba je vedeti, da je znotraj treba urediti instalacije, parkete, postaviti gimnastično jamo in orodje, po nekih projekcijah in naših optimističnih pričakovanjih pa naj bi objekt stal do konca naslednjega leta,« je še pripomnil Salecl.

Slovenski del 15 odstotkov

Direktorat za šport pri ministrstvu, njegov generalni direktor je gimnastični multifunkcionar Edvard Kolar, denimo izvaja postopke za sofinanciranje programov športa in športne infrastrukture. Njegove besede o telovadnem hramu pa so se uokvirile v naslednje stavke: »Pri celotni finančni konstrukciji gre večinoma za evropska sredstva, le petnajst odstotkov je slovenske udeležbe. Na razpisu je kandidiral zavod Šport Ljubljana, bil izbran, aprila je dobil sklep o dodelitvi sredstev, zdaj pa je vlada ta projekt umestila v načrt programov. Seveda bo sredstva, ki so bila s sklepom dodeljena, tudi financirala. Šport Ljubljana je zdaj odgovoren za vse postopke javnega naročanja. Izvesti mora dela, jih plačati in nato bo denar dobil povrnjen.«

Slovenskemu telovadnemu zvezdniku Mitji Petkovšku bi zanesljivo privoščili, da bi v polno užival vadbeno prostorskost novega centra, ki nosi tudi njegovo ime, a pri 37 letih že bolj razmišlja o koncu kariere. »Vrhunsko. Da bo šla stvar skozi, vemo že od aprilskega svetovnega pokala v Ljubljani. Če pa je bila debata še na višji ravni, pa smo presrečni, ker to pomeni, da ima projekt še več podpore. To je dvorana, ki jo potrebujemo že iz Cerarjevih časov, ko je telovadil v neprimernih razmerah in mu Japonci niso verjeli, ko jih je leta 1970 na SP peljal v to dvorano, študijsko telovadnico Narodnega doma. Po dveh zlatih kolajnah na SP leta 2005 smo zagnali vik in krik, po desetih letih te zgodbe pa upam, da bo Slovenija naposled dobila primerne pogoje. Da bodo vsaj naši mlajši telovadci lahko imeli približno enakovredne pogoje boljšim tujim, da bo boj bolj fer, konkurenčen,« so bile prve misli ljubljanskega mojstra na bradlji.

»Ko bo dvorana zgrajena, jo bom morda uporabljal v zadnjem letu, imam namen telovaditi še do leta 2016. Se pa veselim, če bo reden gost, časten član ali pa celo kako drugače pomagal fantom do uspehov. Želim si čim več ur prebiti tudi v novih prostorih. Maksimalno imam namen tekmovati do leta 2016. Največja težava bo seveda zdravje, letos je bilo že zelo naporno, nenehno sem bil pod maksimalnim odmerkom protibolečinskih tablet in sem sezono komaj speljal. Bila je super, a je bila že velika muka. Upam na najboljše, ampak pričakujem pa tudi, da ne bo šlo tako dolgo. Tako da bo nova dvorana za moje naslednike, ne pa v resnici zame. Ampak vesel sem, da sem del te zgodbe, te promocijske mašinerije, ki je morda pripeljala do te dvorane,« je Mitja Petkovšek napovedal, da je njegov skrajni cilj morebiten nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru.