Primož Kozmus medije sicer polni predvsem s svojimi športnimi dosežki in o zasebnosti ne govori veliko, a to še ne pomeni, da se skriva. Prav nasprotno. Čeprav se medijsko ne pojavljajo pogosto, se njegova družina brez težav pokaže v javnosti. Na zadnjem večjem dogodku so se skupaj in na precej zanimiv ter simpatičen način pokazali na Primoževem tradicionalnem teku, ki ga v sklopu festivala Brežice, moje mesto organizira že nekaj let. Doslej sta z njim poleg drugih udeležencev tekli žena Maja in tudi že hčerka Maria Rosa, letos pa so prvikrat pete nabrusili kot štiričlanska družina. Pridružil se jim je namreč še najmlajši član, sin Maks. Ker je še premajhen, so se znašli na posebno zabaven način. Korenjaka so namreč posadili v voziček in progo je premagal kar na štirih kolesih. Nekateri so sprva pogledali malo začudeno, ko pa so videli, za kaj gre, je bilo tudi obilo smeha.
Tistih, ki Primoža poznajo, to sicer ni presenetilo. Znano je namreč, da je velik zagovornik športnega življenja. To je dandanes, v modernem tempu tako rekoč nuja. Nenehno hitimo, smo v gneči, časa pregovorno vedno in na vseh koncih zmanjkuje, tako da na splošno zase ne naredimo prav veliko. Kondicija, gibanje in drugo pa so pomembni za človekovo počutje in zdravje. Zato ni čudno, da je vesel, ker se rada gibata tudi hčerka in sin. »Prakticiramo aktivni in gibalni življenjski slog. Ko sem doma, se trudim čim več časa preživeti z družino in se ukvarjati z otrokoma. Ko se družimo in igramo, gledam, da je dovolj gibanja, in če se človek znajde, lahko to stori kar v stanovanju,« pravi. Velikokrat ga sprašujejo, ali ju bo usmerjal v šport in morda tudi na tekmovalno pot ter ali bi v tem primeru prevzel trenersko vlogo. »Če bosta želela in izbrala, zakaj ne? Kot oče ali mati stojiš otroku ob strani, ga spodbujaš, mu pomagaš, svetuješ … Odločiti pa se bosta morala sama, in če se bosta, bo treba biti marljiv, vztrajen, namenjati temu čas ipd. Silila pa ju z ženo nikakor ne bova v nič. Navsezadnje šport tudi ne pomeni, da mora biti le tekmovalen ali profesionalen, saj so to trde stvari. Za zdaj nobeden od njiju še ne kaže izrazite želje po tem, ampak raje živimo zdravo ter tudi s športom koristno preživljamo prosti čas. Seveda bi jima, če bi se odločila za tekmovanje in treniranje, pomagal tudi kot trener, zakaj ne? A le če otrok zna ločevati med dogajanjem na treningu in med domačimi stenami,« odgovarja.
