RAZISKAVA

Športniki in finance: ko nastajajo težave ...

Objavljeno 05. december 2014 15.54 | Posodobljeno 05. december 2014 15.54 | Piše: T. L.

Raziskava o finančni pismenosti med športniki ni preveč spodbudna, čeprav izidi ne odstopajo od povprečja populacije.

Človek pešači s povprečno hitrostjo pet kilometrov na uro.

Slovenski profesionalni športniki lahko dosegajo lepe uspehe na svojih športnih področjih, manj uspešni pa so v znanju na področju osebnih finance. Tako je namreč pokazala raziskava o finančni pismenosti med športniki, ki so jo ob pomoči Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) opravili izvajalci programa Play Smart.

Resnici na ljubo raziskave o stopnji finančne pismenosti pričajo o tem, da je tovrstno znanje zelo pomanjkljivo, tako med mladimi kot tudi med odraslimi Slovenci. Tudi vrhunski športniki niso izjema, kaže zadnje raziskava. Povprečna ocena, ki so jo dobili, je namreč še vedno zadostno. Dobra dvojka na lestvici od 1 do 5. »Če vemo, da je kariera profesionalnih športnikov kratka in da v kratkem času zaslužijo večino denarja v življenju, je jasno, da je potrebna po dvigu stopnje finančne pismenosti pri njih še toliko bolj izražena,« so ob tem opozorili izvajalci raziskave. 

In kaj je pokazala raziskava? Sodelujoče so razdelili na dva dela glede na starost anketirancev, in sicer na športnike, stare do 20 let in stare 20 let ali več.

Profesionalcem zadostno

Med vprašanji, namenjenimi starejšim, večinoma že profesionalnim športnikom je izvajalce zanimalo znanje, ki zadeva poznavanje osnovnih in naprednih finančnih produktov (delnice, posojila) in dokumentov (plačilna lista), vprašanj, ki pričajo o poznavanju osnovnih in naprednih finančnih operacij (obrestno obrestni račun) in razpršitve tveganj, ter vprašanj na temo nepremičnin, ki se dotikajo poznavanja tveganj pri naložbah v nepremičnine. Izidi so neposredno primerljivi z že izvedenimi raziskavami.

Sodelovalo je 135 vrhunskih športnikov, med njimi so prevladovali moški in tisti uvrščeni v mednarodni razred po kategorizaciji OKS. In povprečna ocena, ki so jo prislužili? Zadostno, dobra dvojka. »Pri tem je simptomatično, da nihče izmed njih ni pravilno odgovoril na vsa postavljena vprašanja. Največ, 45,2 odstotka, jih je sicer dobilo oceno dobro, kar 23,7 odstotka pa jih je dobilo oceno nezadostno,« kažejo končne ugotovitve.

image
Vir: OKZ

Največ znanja so profesionalni športniki pokazali pri vprašanjih, ki se dotikajo matematike in računanja, najmanj pa, pričakovano, pri vprašanjih, ki zadevajo razpršitev tveganja. Še posebej je to razvidno iz zadnjega vprašanja na temo nepremičnin, kjer se jih le tretjina zaveda, da ni pravilno vseh prihrankov namenjati za investicijo v nepremičnine.

Pri primerjavi odgovorov na tri vprašanja, ki sta jih zasnovala Lusardi in Mitchell ter so bila uporabljana v različnih raziskavah v ZDA od leta 2004 naprej, so ugotovili, da profesionalni športniki iz omenjene raziskave bolje poznajo osnovne in napredne finančne operacije (obrestno obrestni račun), podobno finančno nepismeni pa so, ko je govora o razpršitvi tveganj. Le 41,4 odstotka se jih namreč zaveda, da je nakup ene same delnice bolj tvegan kot nakup točk delniškega vzajemnega sklada.

Mlajšim trojka

V mlajši kategoriji (športniki, stari manj kot 20 let) je sodelovalo 97 športnikov. Mlajši športniki so si po enostavnem vrednotenju izidov, ki je skladno z vrednotenjem izidov starejših, prislužili povprečno oceno dobro (3). 

image

Vir: OKZ


Slovenija ni izjema

Tako izvajalci raziskave kot tudi v OKS poudarjajo pomembnost in potrebo izobraževanja športnikov na področju upravljanja osebnih financ. Veliko športnikov se po končani karieri sooči s finančnimi težavami, številni tudi bankrotirajo. Finančne zagate pestijo športnike po vsem svetu in v vseh športnih panogah in Slovenija ni izjema. Tudi največji zvezdniki so se (oziroma se še vedno) spopadajo z velikimi finančnimi težavami in se pogosto šele po končani karieri zavedajo, da je zunaj 'igrišča' ključ do uspeha le nenehno izobraževanje.

Na temo pomembnosti finančne pismenosti bodo potekale tudi okrogle mize in programi izobraževanja, o svojem soočanju z nevarnostmi in s slabimi praksami pa so pripovedovali tudi nekateri športniki, med njimi Primož Kozmus, Rašo Nesterović, Aljaž Pegan, Primož Peterka, Sebastian Skube, Rok Marguč in Lucija Polavder.

 

Deli s prijatelji