TRADICIJA

Škotske jagode s smetano

Objavljeno 05. julij 2015 13.50 | Posodobljeno 05. julij 2015 13.51 | Piše: Marko Uršič

Teniški turnir v Wimbledonu in običaji okoli njega so že del angleške športne in splošne tradicije. Tudi jagode, lani so jih gledalci pohrustali kar 28.000 kilogramov.

Združeno kraljestvo je ponosno na kraljico, na svojo parlamentarno tradicijo, na izum najbolj pomembne postranske stvari na svetu, torej nogometa, in še na marsikaj. A ko gre za Wimbledon, tudi za letošnjo 129. izvedbo tega znamenitega teniškega turnirja na travi, potem so Britanci konservativni do skrajnosti. V bistvu jih zanimata le dve stvari: kako se bo izkazal širšelokalni junak, wimbledonski zmagovalec iz leta 2013, Škot Andy Murray, in seveda jagode. Tudi bajne denarne nagrade za tenisače in tenisačice so v ozadju. Letošnji sklad je v primerjavi z lanskim višji za sedem odstotkov, torej je skupno vreden 26,75 milijona funtov (37,7 milijona evrov). Zmagovalca v konkurenci fantovskih in dekliških posameznikov bosta bogatejša za 1,88 milijona funtov (2,6 milijona evrov), torej bosta v žep pobasala 120.000 funtov (169.000 evrov) več, kot sta bili nagradi za prvaka lani.

230.000 koktajlov

Lani so na odprtem teniškem prvenstvu Anglije pojedli 142.000 porcij s smetano oblitih jagod; tako so obiskovalci pohrustali 28.000 kilogramov jagod in 7000 litrov smetane. Pojedli so še 190.000 sendvičev, odprli in popili so 28.000 steklenic šampanjca in vase zlili 230.000 koktajlov. Po grlu je steklo 50.000 skodelic kave in čaja, polizali so 60.000 sladoledov, igralci in igralke pa so v jugozahodnem Londonu snedli 15.000 banan.

Zakaj so zaslovele prav jagode? V času wimbledonskega turnirja je njihova sezona, pa tudi v viktorijanski Angliji so bile modna in stanovsko prestižna hrana. Danes na teniškem turnirju za veliki slam servirajo v posodici po deset jagod, smetana in sladkor sta na voljo po izbiri, in sicer za 3,90 funta (5,5 evra). Mnogi si ob jagodah Wimbledon predstavljajo kot tenis na angleškem vrtu, seveda, saj tudi igrajo na travi. Jagode v London pripeljejo iz južnoangleške grofije Kent.

Poleg te železne tradicije pa so za Wimbledon značilni tudi skrbno negovano zelenje in pravila oblačenja. Tradicionalisti torej prek vseh zdravih meja, a še najboljši britanski teniški igralec Andy Murray denimo ni, kot bi se spodobilo, Anglež, ampak mož iz Škotske. Torej iz predela Združenega kraljestva z močnimi odcepitvenimi težnjami. A prej bo propadel svet, preden se bodo Angleži v Wimbledonu odcepili od jagod s smetano.

Deli s prijatelji