Na nedavno končanem evropskem prvenstvu v nogometu slovenske reprezentance ni bilo, smo pa zato imeli zelo močno in uspešno sodniško ekipo. Koprčan Damir Skomina in njegovi pomočniki (Primož Arhar, Matej Žunič, Matej Jug, Slavko Vinčič) so tudi zaradi spodrsljajev uveljavljenih in izkušenejših kolegov prišli v ožji krog favoritov za polfinalno in celo finalno tekmo. Čeprav teh potem niso sodili, je zlasti Skomina na EP dokazal, da je eden najboljših sodnikov v Evropi in da je povsem realno pričakovati, da bo kmalu sodil finale klubske lige prvakov ter da bo dobil priložnost na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji, saj je že zdaj na seznamu najožjih kandidatov zanj.
Vplivni boter Šajn
Za marsikaj se ima Primorec zahvaliti svojemu sodniškemu botru Vladu Šajnu. Ta je od leta 2000 član uglednega sodniškega komiteja Uefa, od leta 2006 pa tudi predsednik njenega podkomiteja za instrukcije, izobraževanje in napredek, neuradno je drugi ali tretji človek evropske sodniške organizacije in še kako vpliven. Dokaz: poleg vseh funkcij, ki jih ima Šajn v evropski sodniški organizaciji, je kajpak kontrolor sojenja, kar je posebno bogato plačano, letos je bil na finalu lige prvakov med Bayernom in Chealseajem to že drugič, kar doslej nihče v Evropi še ni bil. Prvič je sojenje nadziral v finalu leta 2005, ko sta se pomerila Milan in Liverpool.
Nogometna Evropa je dobro spoznala Damirja Skomino predvsem v tej sezoni, ko je sedemkrat delil pravico na evropskih zelenicah, pozneje pa še trikrat na evropskem prvenstvu. »Damir ima izjemen občutek za igro, poleg tega pa je močna osebnost. Vso sezono je sodil zelo stabilno, v tem trenutku spada med pet najboljših v Evropi,« Koprčana hvali Rade Mijatovič, znan po strokovnih in prepričljivih komentarjih, od leta 2009 pa je podpredsednik Nogometne zveze Slovenije, še eden od vplivnih botrov Skomine. Mijatovič je prepričan, da čas Skomine šele prihaja. »Je relativno mlad, za njim pa je veliko zahtevnih tekem. Ne smemo zanemariti, da je že drugič zapored sodil četrtfinale Lige prvakov, bil je tudi glavni sodnik polfinala v ligi Evrope. Uefa je pokazala, da računa nanj.« Mijatovič trdi, da se bo Skomina uveljavil tudi na svetovni sceni. »Če bo tako nadaljeval, ne vidim razloga, da ne bi kmalu sodil finala lige prvakov, povsem realno pa je, da dobi priložnost tudi na svetovnem prvenstvu leta 2014 v Braziliji.«
Po številu tekem je trenutno drugi med Slovenci, več mednarodnih srečanj, a manj odmevnih, je sodil njegov starejši kolega Darko Čeferin. Mimogrede: ta ni čisto nič v sorodu s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Aleksandrom Čeferinom. Skomina je junija postal prvi Slovenec, ki je bil na evropskem prvenstvu v vlogi glavnega sodnika.
Tudi na parketu in v vodi
Naši sodniki so od nekdaj uživali velik ugled, nekaj pa jih je poželo tudi vidnejše uspehe na mednarodni sceni. Poleg vrste zveznih sodnikov v nekdanji Jugi so trije, Emil Erlih, Vlado Tauzes in Lado Jakše, dosegli najvišje mednarodno priznanje. Emil Erlih je bil nosilec znaka sodnika Fifa in je sodil vrsto mednarodnih reprezentančnih ter klubskih tekem, sodeloval pa je tudi na olimpijskem nogometnem turnirju leta 1960 v Italiji. Vlado Tauzes in Vlado Jakše sta se v svoji sodniški karieri povzpela do stopnje sodnika Evropske mednarodne nogometne zveze in dosegla priznanje za dobro sojenje mednarodnih tekem raznih vrst. Vlado Tauzes je rekorder po številu sojenih nogometnih tekem v prvi jugoslovanski ligi. Največji original med njimi je bil vsekakor Lado Jakše, nekoč eden najbolj znanih Ljubljančanov, ki je prek zvez, ki jih je imel z nogometom, odlično uspeval tudi poslovno. Jaka, kot so ga imenovali prijatelji, je bil dobrodošel v vseh družbah, žal pa se v nasprotju z zdajšnjimi nogometnimi sodniki, ki so pravi atleti in asketi, kar zadeva uživanje hrane in alkoholnih napitkov, pri tem nikdar ni držal pri strani; prav to ga je pozneje, ko že ni več sodil, stalo prerani odhod med pokojne.
Svojčas sta na rokometnih terenih blestela tudi sodnika Herbert Jeglič in Štefan Jug, zdaj oba sodniška upokojenca, ki sta se ob koncu svoje kariere nekoliko kompromitirala, po Evropi in svetu je bil nadvse cenjen košarkarski sodnik Iztok Rems, v vaterpolskih krogih še vedno visoko kotira delilec pravice Boris Margeta. Če naših rokometašev na OI v Londonu ne bo, bosta tam pravico na rokometnem turnirju delila tudi Slovenca Nenad Krstić in Peter Ljubič. Prav tako v Londonu ne bo naših košarkarjev, bo pa Saša Pukl med 30 najboljšimi svetovnimi sodniki, ki bodo tam sodili. Rems se je tudi v svoji posodniški karieri odlično znašel, trenutno je generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije, odloča o marsičem v slovenski košarki, prek svojih zvez v evropski krovni organizaciji pa je najbolj zaslužen, da smo Slovenci dobili evropsko prvenstvo prihodnje leto.
Največji zvezdnik je Pierluigi Collina Damir Skomina je obiskoval Osnovno šolo Dušana Bordona in končal srednjo ekonomsko šolo, obe v Kopru. Z družino živi v Semedeli. Po poklicu je nepremičninski agent, čeprav zadnje čase svojega poklica praktično ne opravlja. Torej je, vsaj neuradno, amaterski sodnik, kajti profesionalnih uradno, razen v Angliji oz. v njihovi prvi ligi, na evropskih igriščih ni. Vrhunski sodniki, mednje v Evropi zdaj spada tudi Skomina, lahko na sezono zasluži okoli 100.000 evrov neto. Koprčan zasluži veliko manj, saj je v naši ligi na tekmo plačan le s par evrskimi stotaki ali desetkrat manj, kot če bi sodil v kateri močni evropski ligi. V Sloveniji je doslej sodil na dobrih dvesto tekmah, od tega na 180 prvenstvenih. V Ligi prvakov je vodil 15 tekem, skupaj ima v statistiki več kot 70 mednarodnih tekem. V zadnjih šestih letih je sodil okroglih 160 tekem, očitajo mu, da je na njih prevečkrat pokazal rumene kartone. Kartoniral je tudi največje nogometne gladiatorje in milijonarje – Zlatana Ibrahimovića, Wayna Rooneyja, Francka Ribéryja, Maria Balotellija ... Nad njegovimi odločitvami so se pritoževali tudi trenerji, nazadnje je za svoje izjave o sojenju Damirja Skomine med njegovim Arsenalom in Milanom letos spomladi dobro plačal Arsen Wenger; po žepu ga je Uefa udarila s kar 40.000 evri. Skomina zase pravi, da ni zvezdnik, čeprav mu nekateri, zlasti v Sloveniji, očitajo zvezdniško obnašanje in samovšečnost. Trdi, da je edini resnični zvezdnik med sodniki, pa še to nekdanji, Italijan Pierluigi Collina. Ta je včasih hodil tudi v Ljubljano, med babjimi čenčami v nogometnih krogih so tedaj govorili, da ima tu dobrega prijatelja, ki ga obiskuje. No, govorice niso bile nikdar potrjene. |