LJUBLJANA – Rdeči križ Slovenije je na pobudo Šahovske zveze Slovenije (ŠZS) in Adrijana Rožiča julija odprl račun za zbiranje finančne pomoči Vesni Rožič, šahistki, ki je resno zbolela. Akcija zbiranja finančne pomoči je bila odmevna, a za mlado šahistko prepozna.
V akciji zbiranja finančne pomoči za stroške zdravljenja Vesne Rožič, ki ni bila samo izredno uspešna šahistka, ampak tudi uspešna študentka Medicinske fakultete v Ljubljani, so darovalci – posamezniki iz Slovenije in številnih držav sveta (Evrope, Azije, Severne in Južne Amerike), podjetja, zavodi in strokovne institucije – zbrali 143.213 evrov. Stroški zdravljenja in bivanja očeta v Nemčiji so bili plačani (41.179 evrov) iz tega naslova, prav tako na podlagi računov iz Medias Klinikum GmbH Burgausen v Nemčiji 38.237 evrov, očetu so plačali stroške potovanja in bivanja po računih v času zdravljenja v višini 2942 evrov, tako da je saldo finančnih sredstev 106.026 evrov, so sporočili iz Šahovske zveze Slovenije.
Ustanovili fundacijo
Po skupnem predlogu ŠZS, RK Slovenije in Rožiča se zavzemajo, da se preostanek zbranih sredstev nameni za ustanovitev Fundacije Vesne Rožič, z namenom, da ostane njeno ime trajno zapisano v šahovsko zgodovino Slovenije in da se zbrana sredstva namenijo za razvoj mladih šahistov in za morebitno zdravljenje mladih šahistov. »Danes končujemo zbiranje finančne pomoči za Vesno Rožič in se vsem darovalcem z velikim spoštovanjem zahvaljujemo za prispevek in pomoč,« je dejal sekretar ŠZS Primož Kokalj.
Vesna Rožič je konec avgusta v 26. letu starosti umrla po hudi bolezni, izgubila je boj z rakom. Bila je ena najbolj priljubljenih in nadarjenih šahistk v Sloveniji, njene uspehe za šahovnico pa so zasenčile zdravstvene težave.
Dragi prijatelji, spoštovani donatorji, v mesecu juliju sem se v hudi stiski obrnil na Šahovsko zvezo Slovenije za pomoč pri zbiranju sredstev za zdravljenje moje hčerke Vesne Rožič. Vesna zaradi hude bolezni – kljub njeni močni želji – ni več mogla nastopiti za žensko reprezentanco na srednjeevropskem pokalu Mitropa niti se ni več mogla udeležiti evropskega prvenstva za ženske v Beogradu. Prestajala je naporno zdravljenje v Sloveniji. Pokazala pa se je tudi možnost zdravljenja v Nemčiji z upanjem na uspeh. ŠZS se je brez obotavljanja povezal z Rdečim križem Slovenije in s skupnimi močmi je stekla akcija za zbiranje pomoči. Po objavi prošnje za pomoč je bil odziv tako velik, kot si ga niti v sanjah nismo upali pričakovati. Na poseben račun so bila nakazana finančna sredstva, prejeli smo mnoga pisma podpore in neprecenljive informacije o nadaljnjih možnostih zdravljenja. Uvideli smo, da dobrota ljudi ne pozna meja, narodnosti, religije. Pomoč in podpora je prišla od najbližjih prijateljev kakor tudi od – do tedaj nam nepoznanih – prijateljev iz najoddaljenejših krajev sveta. Vsem je bila skupna pozitivna energija in izredna želja pomagati Vesni v njenem težkem boju z boleznijo. Vsi smo želeli in si prizadevali, da Vesna ozdravi in se spet poda v boje za šahovnico, da zaključi študij medicine in pomaga pomoči potrebnim. Žal so bili Vesnina močna volja, napori družine in zdravnikov – kljub vaši neprecenljivi podpori – premalo za zmago nad boleznijo. Vesnino srce je prenehalo biti, še preden bi zdravniki lahko izčrpali vse možnosti zdravljenja. V večnost je odšla po tem, ko je še spremljala šahovsko dogajanje v domovini, kjer se je odvijalo prvenstvo članic, in v tujini, kjer je spremljala boje med najboljšimi velemojstri na svetovnem pokalu. Mnogi med njimi so ji v času bolezni izkazali podporo in prijateljstvo. Zdaj ko Vesna mirno počiva, se za požrtvovalno delo zahvaljujemo sodelavcem Šahovske zveze Slovenije in Rdečega križa Slovenije, Območnega odbora v Mariboru, brez katerih akcije pomoči ne bi bilo, vsem, ki ste v preteklih mesecih Vesninega boja z boleznijo prispevali denarna sredstva za njeno zdravljenje, in vsem, ki ste Vesno in družino spodbujali in nam stali ob strani. Zahvaljujemo se za vsako toplo besedo razumevanja, ki nam je pomagala preživljati naporno zdravljenje in družini vliva moč zdaj, v času žalovanja. Tudi v tem trenutku, kot tedaj, ko sem se obrnil po pomoč, ne morem izraziti vsega, kar bi želel. Kljub neizmerni žalosti v srcu, nas greje zavest, da človek v stiski le ni sam in da je ljudem po vsem svetu mar za sočloveka. Potrudili se bomo, da Vesnino ime in njeno delo ne bosta prepuščeni pozabi. Adrijan Rožič z družino |
