OBLETNICA

Sagadinovi vojščaki, ki so navdušili v Rimu

Objavljeno 24. april 2017 19.20 | Posodobljeno 24. april 2017 19.21 | Piše: Drago Perko

Ljubljanski košarkarji so leta 1997 izvrstno evropsko sezono sklenili z uvrstitvijo na finalni turnir četverice. Prvo ime ekipe, ki jo je vodil Zmago Sagadin, je bil Marko Milić, zaščitni znak takratne Smelt Olimpije pa je bila izvrstna obramba.

V polfinalu so slavili igralci Olympiakosa, v tekmi za tretje mesto pa je Smelt Olimpija premagala Asvel. Foto KK Union Olimpija

Te dni mineva 20 let, odkar so košarkarji tedaj še Smelt Olimpije zasedli izvrstno tretje mesto na finalnem turnirju evrolige v Rimu. Ljubljanski klub je danes svetlobna leta daleč od teh dosežkov, tedanji akterji so razkropljeni po svetu, ostali pa so spomini. »Prav bi bilo, da bi se generacija spet zbrala. A tega ne bomo naredili mi, to bi moral storiti klub Olimpija,« je jasen Roman Horvat, ki je bil eden iz ducata igralcev, ki so potovali v italijansko prestolnico na zaključni turnir, kjer so nastopili še grški Olympiakos, francoski Asvel in španska Barcelona. Za Smelt Olimpijo so v šampionski sezoni 1996/97 igrali še Vladimir Stepania, Jaka Daneu, Slavko Duščak, Marijan Kraljević, Gregor Hafnar, Dušan Hauptman, Marko Tušek, Marko Milić, Ivica Jurković, Arriel McDonald, Darren Henrie, Rašo Nesterović. Glavni trener je bil Zmago Sagadin, asistenta pa Tomo Mahorič in Sašo Filipovski, ki je ravno v sezoni 1996/1997 začel trenersko delo v Olimpiji. Ekipa iz Tivolija je imela izvrstno sezono. V prvem delu evropske lige je zbrala sedem zmag in tri poraze, v drugem po tri zmage in tri poraze. V osmini finala je opravila s Cibono (2:1 v zmagah), v četrtfinalu je padel še milanski Stefanel (2:1 v zmagah). Olimpija je imela četrto obrambo lige (70,2 prejete točke v povprečju na tekmo) in enajsti napad (75,0). Prvo ime ekipe je bil zagotovo Marko Milić, ki je bil prvi strelec (329 točk v evropski sezoni) in skakalec (124).

Bolna Jurković in Daneu

»Imeli smo super sezono! Finalni turnir, sanje vsakega košarkarja, pa je bila velika nagrada za vse to,« se turnirja v Italiji spominja Ivica Jurković, ki meni, da je Evropa sprva podcenila Olimpijo, ki pa je skozi sezono opozorila nase. Kljub temu je bil grški Olympiakos s trenerjem Dušanom Ivkovičem in izjemnim ameriškim branilcem Davidom Riversom prevelika ovira za zmaje. »Na prvi tekmi nisem igral, bolel me je zob. Niti trenirati nisem mogel, zato sem tekmo spremljal s klopi. Zamenjal me je Rašo Nesterović,« se Jurković spominja prve tekme (65:74 za Olympiakos), ki sta jo zaznamovala izjemno navijanje fanatičnih grških navijačev ter slabo sojenje, ki je pristriglo peruti Olimpiji. Na to je opozoril tedanji direktor Rado Lorbek, klubu je predsedoval Jože Mermal. »Tudi mi smo imeli svoje navijače,« Ivica ne pozabi podpore za zeleno-bele. »Okoli 1500 Slovencev je bilo v Rimu, tja smo potovali z avti, avtobusi in letali,« pa se poti v Rim spomni Mitja Tršalič, ki je v ljubljanskem klubu od leta 1983 (prišel je leto dni pred Sagadinom). Ne le Jurković, zdravstvene težave je imel v času turnirja tudi Jaka Daneu. Ker je dobil vročino, je izpustil tekmo za 3. mesto. Vsi navijači so prišli na svoj račun v tej tekmi, kjer je Olimpija premagala Asvel (86:79). »Igrali smo zelo dobro, bili smo sproščeni. Zdi se mi, da smo bili pred obračunom z Olympiakosom precej bolj nervozni. Proti Francozom pa smo kar leteli. Visoko smo povedli, potem pa na koncu obranili prednost,« nadaljuje Jurković, ki je bil poleg, ko je Milić razbil tablo. »Steklo je letelo na vse konce,« pravi Jurković, Milič pa se ob tem le smeje, in hitro spomni, da so bili v Rimu, papeža pa niso videli. »Zmago Sagadin je bil pravi profesionalec. Mudilo se nam je na trening,« pripomni Milić. »Bili smo že skoraj tam, napovedali so nas, potem pa smo se hitro spravili v avtobus in odhiteli na trening,« Horvat pritrdi Milićevi razlagi, kako je papež Janez Pavel II. ostal brez napovedanega snidenja s košarkarskim čudežem iz Slovenije.

McDonald trener

Tvorec košarkarskega čudeža je bil zdaj upokojeni Sagadin, ki je v teh dneh na obisku pri sinu Anžetu v Londonu, kjer pestuje pred tedni rojenega vnuka. Tomo Mahorič je športni direktor kluba Sixt Primorska, Sašo Filipovski pa izvrstno vodi turški klub Banvit. Med tedanjim igralci so v tesnem stiku s košarko ostali Roman Horvat (vodja mladinskega pogona Šenčur GDD), Rašo Nesterović (generalni sekretar Košarkarske zveze Slovenije), Ivica Jurković (zastopnik igralcev), Slavko Duščak (trener ŽKK Grosuplje in pomočnik selektorja ženske članske reprezentance), Gregor Hafnar (trener in strokovni komentator), Jaka Daneu (strokovni komentator), Marko Tušek (trener v Zasavju), Marko Milić (strokovni sodelavec za mlajše selekcije pri Košarkarski zvezi Slovenije), Arriel McDonald (trener na srednji šoli Providence Academy v Minnesoti) ter Darren Henrie (po spolnem napadu na mladoletnika je ostal brez trenerske licence, vpisali so ga v javni register pedofilov). Vladimir Stepania je po uspešnem študiju zašel v poslovne vode, Dušan Hauptman je magistriral, danes deluje na inšpektoratu za šolstvo in šport, Marijan Kraljević je šel med gradbince.

 

Deli s prijatelji