Slovenski košarkarski ponos je bil v zadnjih letih večkrat ranjen. Na domačem evropskem prvenstvu smo ostali brez kolajne, vmes je ljubljanska Olimpija izgubila evroligaški status in niti v regiji nismo več v ospredju. Zato pa letošnje evropsko prvenstvo ljubiteljem košarke nedvomno vrača vero v boljši jutri. S tem se strinja tudi Zmago Sagadin, ki slovensko reprezentančno renesanso spremlja v zavetju borovcev na otoku Krk.
Zmago, vremena se nam očitno jasnijo.
No, ja, ne povsem. Na Krku je začelo deževati, vreme se je poslabšalo, poletje se poslavlja.
Govoriva o košarki.
Dajva.
Slovenija je dominirala na severu in se brez praske prebila v osmino finala eurobasketa.
Naša reprezentanca je ugodno presenečenje tega evropskega prvenstva. Ni le rezultatsko uspešna, igra tudi lepo košarko. To šteje. Tega v preteklosti ni bilo.
Zakaj vas je ta Slovenija tako presenetila v Helsinkih?
Moramo si priznati: Slovenija je ponudila šolsko uro vsej konkurenci v predtekmovalni skupini A. Tudi močnima reprezentancama, kot sta francoska in grška. Vidi se, da je naša reprezentanca bolje pripravljena, zato pa tudi lahko igra tako košarko.
Sprva se je zdelo, da Goran Dragić bolj razigrava sebe. Bili smo v zmoti – to je počel, da bi razbremenil soigralce.
Dragić vleče in hoče! Enostavno je motor ekipe. To je po mojem prepričanju zagotovo Goran Dragić na najvišji ravni v reprezentanci.
Vemo, da niste bili ravno zagovornik prihoda selektorja Igorja Kokoškova. Pa vendarle – tudi Igor vleče prave poteze.
Absolutno. Ekipa mu igra, vse dobro deluje. Dokler je tako, so tudi vse poteze trenerja prave, na mestu, če hočete. Trener je v funkciji ekipe in rezultata.
Lep čas ste bili na trenerski sceni. Vedeli ste, kaj se dogaja na Balkanu. Ste v preteklosti kdaj slišali za Igorja Kokoškova?
Ko je še deloval v Beogradu, sem res slišal zanj. Nisva pa imela stikov. Hitro je šel v Združene države Amerike ter si tam izboril mesto pod trenerskim soncem. V ZDA Evropejcem ni lahko, Igor se je izkazal in dokazal. Zdaj to počne na klopi Slovenije.
Na tekmi proti Francozom je bila Slovenija kar preveč dobro videti. So Galci po vašem mnenju kalkulirali?
Ne, nič niso kalkulirali. Niso mogli in zmogli. Predvsem pa jim ni uspelo sestaviti močne ekipe z vsemi razpoložljivimi zvezdniki.
Niso edini, ki imajo take težave.
Vidi se, da veliko zvezdnikov ni dobro pripravljenih. Ne delujejo, ne funkcionirajo. Kar poglejte Grke, ki niso na nivoju, na kakršnem smo jih bili vajeni gledati zadnja leta. Jasno je, da niso edini, ki jim ni uspelo dovolj dobro motivirati zvezdnikov. Tisti, ki so se odzvali, pa niso v pravi formi. V košarki je situacija takšna, da pravim zvezdnikom onemogoča, da bi sploh bili dlje v reprezentanci. Enostavno ne gre!
Torej vsi komaj čakajo, da bo eurobasket na vsaka štiri leta!
Točno to! Da ne bo vsako leto enega velikega tekmovanja. Verjemite mi: ni preprosto za Gorana Dragića, da se po desetih mesecih naporne sezone v ligi NBA pripravlja še z reprezentanco, odigra evropsko prvenstvo, potem se vrne v klub in spet blesti. Tam in za tiste, ki ga plačajo. To so nadčloveški napori!
Je v naši igri še kakšna rezerva?
Vse gre v pravo smer. Vidi se, da imamo najhitrejšo ekipo na prvenstvu, ki temu primerno tudi igra: hitro in atraktivno. Še več bo protinapadov. Ne smemo pa pri pripravi pozabiti na psihološko stabilnost košarkarjev.
Pa saj smo menda to zmagovalno miselnost pripeljali s sabo iz Helsinkov!
Že, že. Treba bo igrati pametno, napadati slabosti tekmeca. Prepričan sem, da je Ukrajina tekmica po meri. Ne smemo je podcenjevati, a za uvodno tekmo na izločanje je prava. V tem hipu kaže, ne le da igra lepo in dobro, temveč da lahko doseže vrhunski rezultat. Ampak pozor: evropsko prvenstvo se zares začenja šele danes!
Kako to mislite? Več kot teden dni že traja.
Dobro veste, da sem zagovarjal, da bi moralo na EP igrati le 16 ekip. Zdaj se je to oklestilo in prečistilo. Res pa je, da bo zdaj vsaka tekma odločala. Tak je sistem, a za vse je enak. Dober dan te ponese v nebo, slab pa te pošlje domov.
Smo dovolj pametni za zadnjih 10 dni?
Verjamem, da premoremo dovolj preudarnosti. Tej ekipi privoščim, da bi naredila še vsaj dva koraka, ki sta potrebna, da bi se prebila med štiri najboljše v Evropi. To bi bil fantastičen rezultat.
Kdo je torej poleg Slovenije še v igri za kolajne?
Španci so dobri in suvereni, delujejo močno. Nekaj slabosti pa so pokazali proti Hrvatom, ki so poleg Srbov zagotovo kandidati za kolajno. Prej sem med razočaranja uvrstil Francoze in Grke. Manj prepričljiva kot sicer mi deluje tudi reprezentanca Litve, za katero se zdi, da nima dovolj moči, da bi se zavihtela na sam vrh.
Ko smo ravno pri Litvi: v prvem krogu predtekmovanja jo je porazila Gruzija. Ekipa, v kateri kot pomočnik deluje Jurica Golemac, športni direktor pa je Vladimer Boisa, je že doma.
Gruzinci so imeli lepo, predvsem pa zrelo zasedbo. Na koncu se jim ni izšlo. Tudi zavoljo spleta okoliščin. Tepla jih je zmaga v prvem krogu, ko so bili boljši od Litve. Niso se več sestavili. Vedno sem pravil: zdržati je treba takrat, ko ti gre, še zlasti pa takrat, ko ti ne gre. Gruzincem to slednje ni uspelo. Žal.
Prihaja nov val košarkarjev. Na Finskem smo videli izjemnega domačina Laurija Markkanena, v naši ekipi imamo Luko Dončića.
Oba sta navdušila, zadnje pa še nista rekla. Menim, da je v ekipah še vedno preveč starih igralcev. Mladost prinaša svežino, hitrost in agresivnost. Očkov z dvema ali tremi otroki se ne bo več klicalo v reprezentance.
V dresu Slovenije se je predstavil tudi naturalizirani košarkar Anthony Randolph. Je upravičil pričakovanja?
Da, predvsem pa naši igri daje novo dimenzijo. Dobrih 25 minut na tekmo igramo brez klasičnega centra. Predvsem po zaslugi Randolpha se naša igra širi in postaja hitrejša. Ima tudi svoje slabosti. Upam, da jih bo v izločilnih bojih vse manj.
Sta taka Slovenija in njena igra lahko obliž za vse košarkarske rane, ki smo jih doživeli po letu 2009?
Počasi, počasi! Umirimo konje! Najprej je treba skočiti, potem pa reči hop. Da smo se prebili med 16 najboljših ekip v Evropi, ni izjemen uspeh. Je pa izjemen uspeh to, da igramo dobro, da smo kakovostno pripravljeni. Opogumlja tudi dejstvo, da so naši glavni zvezdniki podrejeni ekipi in rezultatu. To je dober obet za naprej in ogromen kapital za tekme, ki prihajajo. A vse, kar je bilo v Helsinkih, je treba zdaj pozabiti. Uvrstili smo se med 16 ekip stare celine. Zdaj bo vsaka tekma pomenila biti ali ne biti. Tu bo treba pokazati pravo mero znanja in preudarnosti.
Pestro pa je tudi na domači sceni. Olimpija ima novega operativca. Namesto Matevža Zupančiča ima zdaj v rokah škarje in platno Roman Lisac.
Vse vem. To je bilo dlje tudi pričakovano, moralo se je zgoditi. Zdaj je Olimpija v pravih rokah, menjava direktorja pa dobra poteza in korak bližje ozdravitvi bolne Olimpije. Predvsem pa vzpostavitev takšnih razmer, v katerih lahko ambicije upravičeno znova postanejo visoke.
Evroligaške, kot ste sami že večkrat opozorili?
Zagotovo. Povejte mi, koga sploh zanima povprečna Olimpija, ki še v regiji ne pomeni skoraj nič? Petrol Olimpija ima zdaj novo vodstvo, ki se bo obrnilo proti evroligi. Pa saj druge možnosti skoraj ni. Stožice so ena najlepših dvoran v Evropi, vendar samevajo. Stožice, Ljubljana in Slovenija si zaslužijo najboljše. V tem primeru pa je to evroliga. V času reprezentančne evforije se vidi, da je v naših ljudeh še ostala želja po vrhunski košarki, ki jo lahko ponudi prav Olimpija. Ta pa mora to priložnost izkoristiti.
Obeta se nam tudi močno državno prvenstvo, kjer bodo vse ekipe igrale skupaj od prvega kroga.
Močno? Tole naše državno prvenstvo je slabo. Edino merilo je konkurenčnost v regiji ali v Evropi. Če Šentjur premaga Polzelo ali Olimpija Šenčur, to še ne pomeni, da je naše prvenstvo kakovostno. Olimpija je lansko sezono končala kot 11. ekipa v ligi ABA, Krka še slabše. Ko se primerjamo s tujino, nismo konkurenčni.
Slovensko košarkarsko javnost je prizadela stavka košarkarskih sodnikov.
Pred časom tega ni bilo. Vsaj ne v tej obliki. Bolj kot to me skrbi odnos Fibe, svetovne košarkarske zveze, ki na eni strani pričakuje, da bodo na evropskem prvenstvu reprezentance igrale v najboljših postavah, potem pa tja pošlje sodnike, ki temu niso kos! Zaradi spora z evroligo manjka vsaj 100 najboljših sodnikov! To je absurd. Saj pravim: sodniki, ki so na tem prvenstvu, sodijo pošteno, vendar imajo premalo znanja. Takega podcenjevanja evropske košarke si Fiba ne bi smela dovoliti.
Kako naprej?
Ostajam na morju, spremljam košarko po televiziji in navijam za Slovenijo.
Ribe prijemljejo?
Nisem strokovnjak za ribolov, ampak za košarko.
