DOMŽALE – »Vsa čast, da so pospravili nesnago in uredili igrišče,« je slišati v Domžalah, kjer so lahko upravičeno ponosni na peščico entuziastov, ki je pljunila v roke in zanikrn in tudi od boga pozabljen nekdaj mondeni teniški center spravila nazaj v pogon. Igrišča so toliko nared, da je na njih prvič po letu 2000 tradicionalni mednarodni teniški turnir za mladince, kjer mladi asi z vsega sveta nabirajo prepotrebne točke in izkušnje.
Ljubitelji tenisa so radi zahajali v Domžale že v prejšnjem tisočletju, kjer je med letoma 1990 do 2000 potekal moški turnir serije Challenger, na katerem so nastopili tudi asi Roger Federer, Carlos Moya, Lleyton Hewitt, Marat Safin, Marcel Rios, Jevgenij Kafeljnikov in Slobodan Živojinović, ki je zmagal leta 1991. Prvi prvak Domžal je bil Šved Magnus Larsson. Elita se je v Domžalah zbirala do leta 2000. Nagradni sklad turnirja se je v najboljših časih povzpel tja do 150.000 ameriških zelencev.
Težave, težave
V novem stoletju pa sreče in pozornosti za teniški center preprosto ni bilo. Zdi pa se, da so mu bile težave že v zibel oziroma temelj položene. Sporno je bilo že spočetje, izkazalo se je, da veliko babic pomeni kilavo dete, in še danes se center ni otresel vseh pubertetniških težav. Center v Domžalah je projektiral arhitekt Alojz Drašler. Ne prav posrečeno, saj vsi gledalci ne morejo spremljati dogajanja na vsem igrišču. Leta 1989 ga je gradil GP Grosuplje (GPG), soinvestitorji v podjetju, ki ga je upravljalo, pa so bili še Kompas, RTV Slovenija in nekaj zasebnikov. Težave so se pojavljale že med gradnjo. GPG je podizvajalcem v zameno za delo na objektu ponudil deleže nepremičnine. Danes je večinski del v lasti lihtenštajnskega podjetja Ettera. Ali za tem stoji Igor Lah, eden najbogatejših Slovencev, ne ve nihče. Skupno pa naj bi bilo kar 24 lastniških déležnikov! Gradnja ni bila dovolj kakovostna, saj je vlaga kmalu načela stene. Po letu 2000 v Domžalah ni bilo ne vrhunskih tenisačev, ne sponzorjev, ne ljudi, ki se radi zadržujejo v vipovskih prostorih. Glavni mecen turnirja je bil novomeški Revoz, ki ga je takrat vodil Bernard Coursat. Ko se je leta 2001 poslovil, je Revoz denar od tenisa preusmeril h kulturi.
Več kot 40.000 evrov
Po desetletju propadanja so se stvari premaknile z mrtve točke. Da se v Ten-Tenu danes še igra tenis, ima največ zaslug Janez Eržen, ki je že od leta 1994 lastnik gostinskega lokala. Pred štirimi leti so ga prijatelji pobarali, zakaj ne morejo nad njegovim lokalom igrati tenisa. Ni se dal dvakrat prositi. Uspelo mu je prepričati Jožeta Keršmanca, ki zastopa interese tega podjetja, da je tenisačem dovolil urediti in uporabljati igrišča. Vmes so se Janez in zanesenjaki zbrali v društvu Ten-Ten, ki mu danes predseduje Boštjan Kokalj. Slikovito pove, da so v najslabših časih centra iz njega izruvali po več kot šest metrov visoka drevesa. Dela in obnove so se lotili z lastnimi rokami, evre pa črpali iz svojih žepov. Vložili so 20.000 evrov ter še vsaj toliko v delovnih urah, ki so jih opravili na igrišču. Uredili so tudi okolico. Danes za igrišča skrbi Ukrajinec Sergej Dobrinski, nekdanji nogometaš kijevskega Dinama.
Prav tem entuziastom so hvaležni v Teniškem klubu Domžale, kjer v teh dneh poteka odprto mladinsko prvenstvo Slovenije v tenisu za mladinke in mladince do 18 let. V Slovenijo je prišlo 200 tekmovalk in tekmovalcev iz 25 držav, prvič tudi s Kitajskega.
Med prijavljenimi sta najvišje uvrščena Uljana Grib iz Belorusije pri dekletih in pri fantih Mason Recci iz Velike Britanije. »Slovenska udeležba je po končanih prijavah brez vabil izjemno slaba, saj je pri fantih neposredno uvrščen v turnir samo Rok Križaj, pri dekletih pa Zala Dovnik. Nekaterim bolje rangiranim Slovenkam in Slovencem se zdi kar malce izpod časti nastopati pri nas,« opozarja direktor turnirja Sašo Svoljšak. Domači klub svojega predstavnika nima, Domžalčani pa so stiskali pesti za Jaka Kapljo iz Teniškega kluba Radomlje.
Med dosedanje zmagovalke so se zapisale Tina Pisnik, Maša Zec Peškirič in Nastja Kolar, prvi slovenski loparji Blaž Kavčič, Grega Žemlja in Blaž Rola pa turnirja v posamični konkurenci niso osvojili. Nedvomno najelitnejša imena mladinskega turnirja do zdaj sta bila Lleyton Hewitt (leta 1996 je izpadel v 2. krogu, v svoji karieri pa je osvojil dva turnirja za grand slam) ter Daniela Hantuchova (zmagovalka leta 1997).