Pripravljen na smrt: Muhammad Ali naredil načrt za svoj pogreb

Svojčas je bil tako rekoč nepremagljiv. Legenda boksarskega ringa Muhammad Ali namreč velja za eno največjih športnih osebnosti preteklega stoletja, saj si je kar trikrat priboksal naslov svetovnega prvaka težke kategorije in olimpijsko odličje. Eden največjih boksarjev vseh časov v dneh slave skorajda ni imel konkurence, nato pa je naletel na sovraga, ki ga z močjo in s taktiko ni mogel ugnati v kozji rog. Na lastno telo. Izdajati ga je začelo že pred več kot tremi desetletji, ko so mu zdravniki postavili diagnozo parkinsonove bolezni, v noči na soboto pa je Ali bil še svoj poslednji boj in ga izgubil. »Po 32-letnem boju s parkinsonovo boleznijo je v petek zvečer umrl trikratni svetovni prvak Muhammad Ali,« je dejal Bob Gunnell, predstavnik športnikove družine, in pridal, da ni trpel, poslovil pa se je v krogu najbližjih, saj se je ob njegovi smrtni postelji zbralo njegovih devet otrok, ob njem je bila tudi četrta žena Lonnie.

Slovo na ulicah, kjer je odraščal

Statusa legende, ki bo živela večno, si ni prislužil zgolj z izjemno odmerjenimi udarci, zaradi katerih je iz 61 dvobojev, ki jih je odboksal v 21-letni karieri, kar 56-krat odšel kot zmagovalec. Vzdevek The Greatest (Največji) je namreč upravičeval z vsakim svojim korakom, saj ni bil velikan zgolj v ringu, ampak tudi v arenah politike, religije in popularne kulture, ki so se zdaj ovile v črno. »Pretresel je svet, ki je zaradi njega za odtenek boljši,« se mu je poklonil ameriški predsednik Barack Obama, ki pa je le eden v dolgi vrsti žalujočih. Množice se namreč že od sobote zbirajo pred muzejem, posvečenem Aliju, polagajo cvetje in se vpisujejo v žalno knjigo, kar morebiti že priča o velikanski slovesnosti, ki se bo v petek, 10. junija, odvijala v njegovem rojstnem kraju Louisvillu in bo odprta za javnost. V skladu z Alijevimi željami se bo po ulicah, kjer je odraščal, odvijala počasna procesija žalujočih, tudi po bulvarju, ki danes nosi njegovo ime, k večnemu počitku pa ga bodo položili na tamkajšnjem pokopališču. Slovesnost, na kateri bosta spregovorila igralca Billy Crystal in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, bo v košarkarski dvorani, ki sprejme do 22.000 ljudi, spremljali pa jo bodo lahko tudi njegovi oboževalci iz najbolj oddaljenih kotičkov sveta, saj jo bodo po spletu prenašali v živo. »Bil je ljudski človek, zato je bilo zanj pomembno, da bo imel žalno slovesnost odprtega tipa, na kateri se bodo od njega lahko poslovili vsi. Načrte, kako želi oditi s sveta, je naredil že pred leti ter se o tem posvetoval tudi z imamom,« je povedal Gunnell. A čeprav bo slovo vodil imam in bo v skladu z muslimansko tradicijo – Muhammad se je namreč leta 1975 spreobrnil v islam in zavrgel svoje krstno ime Cassius Marcellus Clay ter se sprva preimenoval v Cassiusa X in nato v Muhammada Alija –, bodo na pogrebu predstavniki več religij, celo mormonske. Dan prej se bodo od njega na zasebni slovesnosti poslovili njemu najbližji.

Borec do zadnje sekunde

Borec je bil do svojega zadnjega vdiha. Predal se ni niti, ko je elegantnega športnika, ki je za svoj boksarski slog dejal, da »lebdi kot metulj, piči kot čebela«, napredujoča bolezen možganov spremenila v skoraj ujetnika lastnega telesa. Parkinsonova bolezen ga je namreč postopno oropala govora in obrazne mimike, večino časa je preživel na invalidskem vozičku, a je, čeprav tresočih se rok, leta 1996 vendar prižgal olimpijski ogenj na igrah v Atlanti, pred komaj štirimi leti pa je bil tisti, ki je na slovesnem odprtju iger v Londonu nosil olimpijsko zastavo. »Tudi tedaj, ko navzven deluje šibak in kot da mu je življenje naložilo več, kot še lahko sprejme, ne odneha in se bori. In se nato iz vsakega boja vrne močnejši,« je o očetu še nedavno dejala njegova hči Laila, ki je šla po njegovih boksarskih stopinjah. A medtem ko mu je pred letom in pol, decembra 2014, uspelo ugnati pljučnico v kozji rog ter si je kak mesec pozneje, januarja lani, opomogel po vnetju sečil, so mu smrtni udarec zadale težave z dihali, zaradi katerih je minuli četrtek pristal v bolnišnici. In dan pozneje za vselej zaprl oči. Umrl je zaradi »septičnega šoka, ki je bil posledica nedoločenih naravnih vzrokov«.

Alijev odhod je družini zadal globoke rane, a vendar njihovo bol blaži spoznanje, da v zadnjih minutah ni trpel, ampak je odšel pomirjen s sabo in svetom. »Nič me ne boli. Ne jokajte za mano. Grem k Alahu,« je v zadnjih izdihljajih položil na srce mlajšemu bratu Rahamanu Aliju. Pokojnikova hčerka Hana pa je našla uteho v zavedanju, da se je od očeta še lahko poslovila. »Vsi smo se zbrali, se držali za roke in z njim prepevali islamske molitve. Žalujemo, a smo veseli, da je oče zdaj vendar svoboden,« je dejala in pridala, da je vse do zadnjega kazal neizmerno moč. Čeprav so mu »odpovedali že vsi organi, je njegovo srce vendar še bilo 30 minut. To je resničen dokaz moči njegovega duha in volje.«