Predah šele
 po 23 urah 
plezanja

Konec prejšnjega tedna je v francoskem Chamonixu in italijanskem Courmayeuru potekalo srečanje alpinistov z vsega sveta, na katerem so podelili zlate cepine za dosežke v letu 2014. Med prejemniki prestižnega priznanja je bil tudi Savinjčan Luka Lindič (AO PD Celje Matica), ki si ga je s soplezalcema Markom Prezljem (PD Kamnik) in Alešem Česnom (Alpski gorniški klub) prislužil za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 metrov) v Himalaji.

Dvakrat spremenili cilj

Luka Lindič ima komaj 27 let. Plezati je začel 2006. in prvih nekaj let je potrpežljivo nabiral izkušnje v klasičnih smereh Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp, kar mu je prineslo naslov najperspektivnejšega mladega alpinista 2008., leto pozneje pa po dosežkih v indijski Himalaji še naslov najuspešnejšega slovenskega alpinista. Njegovi podvigi so se stopnjevali in ga pripeljali do najvišjega alpinističnega priznanja na svetu. Do lanskega septembrskega slovenskega vzpona je bil Hagshu 25 let neosvojena gora.

»Treba je povedati, da je bilo vzponov podobne zahtevnosti še nekaj, in težko je reči, kateri je bil najzahtevnejši. Zato se me nagrade trenutno ne dotaknejo preveč. Ne morem se odločiti, kateri od mojih dveh nominiranih vzponov (drugi je bil v navezi z Luko Kranjcem v Grandes Jorasses, Rolling Stones) je bil boljši,« je skromno povedal Luka.

Fantje so si sprva želeli na Phola Gangchen v kitajski Himalaji, kjer jim je leto prej zaradi velike količine snega spodletelo. »Ko smo izvedeli, da nas Kitajci niso pripravljeni znova sprejeti, smo se preusmerili v rezervni cilj Rimo III v Indiji, a smo izvedeli, da angleška odprava, ki je želela tam znova poskusiti, ni dobila dovoljenja in da niti nam ne kaže dobro. Zaprosili smo za dovoljenje za Mukut Parbat, kamor bi nas menda zlahka spustili. Kupili smo letalske vozovnice, dva tedna pred odhodom pa so nas šokirali, naj si raje izberemo drug cilj. Na agenciji so predlagali Hagshu, ki se je znašel na listi odprtih vrhov. Najprej nisem bil navdušen, po premisleku pa se je v vseh treh prebudila raziskovalna žilica in čez nekaj dni smo poleteli proti Indiji. Prvi vzpon na Hagshu so brez dovoljenja izvedli poljski alpinisti po težavni smeri po jugovzhodnem grebenu leta 1989. Anglež John Barry je kar štirikrat neuspešno poskušal v impozantni severni steni. Zgolj nekaj dni pred odhodom smo izvedeli, da ima tam načrte tudi legendarni angleški alpinist Mick Fowler.«

Krhek in zglajen led

Pogled na Hagshu je fante takoj očaral. Po nekaj dneh bivanja v bazi so si izbrali smer po sredini severne stene. Cilj je bil jasen. Bazni tabor so si postavili na zahodnem boku ledenika Hagshu na višini 4400 metrov ter se pripravljali in aklimatizirali z vzponi na sosednje vrhove. Po treh dneh počitka v bazi je bil čas za naskok.

»Načrtovali smo vzpon v hitrem alpskem slogu. Z majhnim šotorom in spalnima vrečama ter hrano za dva bivaka smo se ob treh zjutraj odpravili proti steni. Plezali smo nenavezani in hitro smo dosegli najstrmejši del. Zelo strm led, ki nas je presenetil s trdoto, je bil popolnoma zglajen in zaradi mraza krhek kot steklo, kar nas je upočasnilo. Nemogoče je bilo najti primeren prostor za bivak, zato smo plezali pozno v noč, dokler si nismo ob dveh zjutraj, po 23 urah, oddahnili na ozkem grebenu na višini 6320 metrov. Naslednji dan smo sredi dneva ob toplem soncu nadaljevali prijetno plezanje v skali in kmalu dosegli severni vrh. Po grebenu s številnimi vzponi in spusti smo nadaljevali do glavnega vrha. Naslednje jutro smo ob čudovitem razgledu sestopili po poljski smeri in se strinjali, da so Poljaki opravili odlično delo,« konča pripoved Luka Lindič. Izzivov mu ne manjka niti v prihodnje, saj so gore in plezanje njegovo življenje.