LJUBLJANA – Profesionalni predsedniki slovenskih športnih zvez? Primožu Ulagi na Smučarski zvezi Slovenije to ni uspelo, po besedah Janeza Kocijančiča, predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, jih na sončni strani Alp tudi ni. A resnica je le malce drugačna. Bojan Žmavc je poklicni predsednik Kajakaške zveze Slovenije. Je pa predsednik OKS leta 2009 Tomu Levovniku, ki je vodil Veslaško zvezo Slovenije, denimo predlagal profesionalizacijo na tej funkciji, to je potrdil Levovnik sam. Tudi Ivan Simič je bil, denimo, šest mesecev poklicni predsednik Nogometne zveze Slovenije, a plače si ni izplačeval iz javnoproračunskih sredstev, temveč iz teh, ki jih je od pokroviteljev pripeljal v NZS.
Žmavc je poklicni predsednik kajakašev in kanuistov zadnje leto. Pred tem je bil poklicno generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Na zvezi je dolga leta opravljal podpredsedniško funkcijo, profesionalizacijo kot vrhovni mož KZS pa je za začetek uokviril v naslednje besede: »Sem le začasno, do konca leta pa bomo naredili tudi reorganizacijo zveze. V statutu nimamo funkcije predsednika, kot kakšen in kdo je, izvršni odbor se odloča po svoje. Tudi nimamo takšnega obsega poslovanja, kakršnega ima Smučarska zveza Slovenije, res pa je, da bo treba nekaj storiti. Zaradi bolezni bom verjetno tako in tako moral iti v pokoj.« Žmavc je trenutno na bolniškem dopustu, konec leta mu bo kot predsedniku potekel mandat, volilna skupščina bo imela za nalogo ustoličiti novega moža. Ta naj bi bil po Žmavčevih besedah spet nepoklicen.
Začasni profi
»Iz izkušenj, kot denimo na Nogometni zvezi Slovenije, ko je bil predsednik Simič, smo tako naredili, tako je tudi z mojo pogodbo. Na Smučarski zvezi Slovenije pa bodo morali nekaj narediti, tam se obrača toliko denarja, je potem tudi odgovornost večja. Pri nas je popolnoma drugače, profesionalno funkcijo imam za določen čas za izvedbo reorganizacije. Za kajak pa to moramo narediti glede na to, da smo uspešni. Nismo veliki šport, ampak tisto, kar delamo, menim, pa relativno dobro delamo,« je še povedal Žmavc.
Pri vsem je seveda pomemben podatek, da slovenskim športnim zvezam javnoproračunska sredstva namenjata Fundacija za šport in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Seveda po razpisu, fundacija, za različne namene, a gotovo tudi ne za poklicno funkcijo predsednika panožne zveze. A tudi vprašanje »Etika ali denar?«, ki ga je na seji izvršilnega odbora SZS postavil Kocijančič, ima povsem dvoličen pomen. Kako naj, zunaj javnoproračunskih sredstev, poslovno funkcionirajo zveze, če nekdo vanje ne priliva pokroviteljskega denarja? Ima ta posameznik pravico do provizij? Če je tako morebiti zapisano v dokumentih, pravilnikih sponzorskega delovanja, potem ... Sama etika že ne bo rešila slovenskega športa, o tem smo povsem prepričani.