Tenis je naporen šport. Med zvezde se izstrelijo redke izbranke, redki izbranci. Na dobri poti je 16-letna Ljubljančanka Kaja Juvan, ki je pred tednom dni postala prvakinja mladinskega turnirja za grand slam v kultnem Wimbledonu. V teniško nesmrtnost se je zapisala v paru s srbsko soigralko Olgo Danilović. Nad kariero nadarjene Slovenke bdi 32-letni trener Robi Cokan. Osem let bo že, odkar trenirata skupaj. Sprva je bil trener Kajinega dve leti starejšega brata. »Tudi Kaja je hotela igrati tenis. Teh osem let pa je bilo zelo razgibanih,« pove Cokan.
Razvijala se je počasi, a ji zato motivacije za trening ni nikoli manjkalo. »V mlajših selekcijah ni bila v samem slovenskem vrhu,« poudari trener, ki pa si s tem ni razbijal glave. Vedel je, kaj dela. »Jaz imam malce drugačno vizijo: igralcem in igralkam dajem širino z raznovrstno igro. Želim jih naučiti vseh udarcev. Pri 13 letih je prišel preskok tudi pri Kaji, potem nam je bilo lažje,« pravi Cokan. Prepričan je, da se z lovom na rezultate in lovorike v mlajših selekcijah otrokom naredi več škode kot koristi.
Vzornik Federer Pika na i v Wimbledonu je bila gala večerja, ki jo pripravijo pedantni in tradiciji zapisani organizatorji. Vse zmagovalke in zmagovalce slovesno oblečejo, naličijo in primerno pogostijo. Kaja je ob tej priložnosti spoznala svojega idola Rogerja Federerja. |
Super učenka
»Po navadi se mlade uči, da udarijo v polje žogico več kot tekmec. S tem se ne strinjam, zato sem Kajo učil pravilne tehnike, taktičnih variacij, kdaj mora na mrežo itd. Hitro je obvladala tudi spin servis,« je povedal Robi, ki je vesel, da se Kaja v teniški igri zabava. Zgodi se, da se zaradi pomanjkanja dobrih rezultatov pojavijo dvomi o delu trenerja. Robi s tem ni imel težav, Kajini starši mu zaupajo. Tudi zato so prišli rezultati. Že lani je bila polfinalistka svete angleške trave v Wimbledonu.
Trenira po navadi dve uri na teniškem igrišču ter je uro v fitnesu ali na kondicijskem treningu. »Konkurenca vadi precej več, tudi do pet ur na dan. Tukaj imamo še veliko rezerve in možnosti za napredek,« pojasni Robi. Tudi Kaja razume, da bo treba v tenis vložiti precej več časa. Njena konkurenca se šola 'on line', medtem ko ona ohranja superiornost na teniškem igrišču in v šolskih klopeh. Je vzorna dijakinja zahtevne bežigrajske gimnazije, kjer je drugi letnik končala z odličnim uspehom v rednem roku!
Peta zmaga To je bila že peta zmaga slovenskih igralk na mladinskih grand slamih. Med posameznicami sta naslov med mladinkami v Wimbledonu osvojili Mima Jaušovec (1974) in Katarina Srebotnik (1998), med dvojicami je Polona Hercog leta 2008 slavila na Otoku in v Parizu. |
»Zdaj iščemo rešitev,« razkrije Robi, ko spregovorimo o nadaljnjih ciljih in ambicijah. Kajo v prihodnjih dneh čaka še nastop na mladinskem EP v Švici, potem pa bo z mladinsko konkurenco končala. »Želimo se osredotočiti le na turnirje WTA,« je jasen Cokan.
Pričakuje, da bodo našli kompromis s šolo, da bi lahko več trenirala, on pa bo pripravil ustrezen program. Če ekipa pazi na vsak evro in cent, porabijo na sezono nekaj več kot 30.000 evrov. Če ni treba stiskati na vsakem koraku, zadostuje 50.000 evrov. Na srečo so z zadnjimi uspehi prišli sponzorji, Kaji pomagajo tudi v teniškem centru Športplus, po svojih močeh prispeva Teniška zveza Slovenije.
Od trnja do zvezd
»Kaja ni povprečen otrok. Ne skrbi me, da bi jo prevzela evforija po tem uspehu,« Robi nima bojazni, da bi naslov v Wimbledonu spremenil nadarjeno Ljubljančanko. Ve, da ima glavo na pravem mestu in z obema nogama trdno stoji na tleh. Je pa ta naslov velik obliž na rano, ki jo je dobila ravno v Angliji. Na generalki pred Wimbledonom je zasedla 2. mesto, klonila je v finalu, a se tudi nesrečno poškodovala. Toliko, da v 1. krogu turnirja ni bila prava, in izpadla je proti eni najboljših mladink na svetu. Da je bila smola še večja, sta se poškodovali obe njeni partnerici, s katerima je hotela igrati v dvojicah. Na koncu je nagovorila srbsko igralko Olgo Danilović (njen oče je bil nekdanji teniški as Predrag Danilović). »Olga ni nameravala igrati parov, ker je vedela, da bo težko uspešno igrala med posameznicami in pari. Pa jo je Kaja zadnji hip le pregovorila. Komaj pol ure pred zaprtjem prijav sta le prišli v konkurenco in na koncu zasluženo zmagali,« je Kajin trener opisal igro naključij, ki ji je prinesla veliko zadoščenje.
Ne vabilom akademij
V Anglijo je Kajo spremljala družina. To sicer ni praksa, z Robijem na večino turnirjev potujeta sama. Po vseh uspehih je na Kajin naslov prišlo več vabil s svetovno znanih teniških akademij. Tja ne želi, saj ji je doma povsem dobro, trenira in razvija se v pravo smer. Delo na akademijah ni jamstvo za uspeh, številnim je treniranje na teh kampih prej škodilo kot koristilo.
»V novi sezoni bomo še izboljšali fizično pripravljenost, gibanje ter servis,« Robi strateško razkrije, kako dalje. Pohvali Kajino psihološko pripravljenost, ki je na zavidljivi ravni. »Ujame takšne žoge, ki bi jih vsi drugi že odpisali. Tudi tako lomi tekmice,« še izvemo od Cokana, ki je bil tudi igralec, od 19. leta pa se šola kot trener. Končal je fakulteto za šport, kjer se je specializiral ravno za tenis. Očitno zelo dobro.
