GRENOBLE – Michael Schumacher je bil po smučarski nesreči odpeljan v napačno bolnišnico, zaradi česar so se izgubile dragocene ure, ki bi pripomogle pri reševanju njegovega življenja, je zdaj razkril Gary Hartstein, dolgoletni uradni zdravnik zdravniške službe v formuli 1. Kot pravi, so Schumija (45) s helikopterjem najprej prepeljali v lokalno kliniko, namesto da bi ga odpeljali v ustanovo, ki je specializirana za bolezni možganov.
V zapisu na blogu, ki je dvignil veliko prahu, Hartstein meni, da je prav odločitev izbire prve bolnišnice najbolj vplivala na današnje možnosti Schumijevega okrevanja. Za Sun pa je izjavil: »Bolnikov, pri katerih sumiš na poškodbe glave, ne odpelješ v bolnišnico, kjer nimajo nevrokirurških zmogljivosti.« Schumacherja so namreč najprej peljali v bolnišnico Moutiers, nato pa v grenobelsko univerzitetno bolnišnico.
Resni spodrsljaji zdravnikov
Poleg tega Hartstein trdi, da je izvedel za »resne spodrsljaje v presoji« zdravnikov glede oskrbe prvaka in da je svet priča počasnemu slovesu legendarnega dirkača. Dodaja, da je od zanesljivih virov slišal, da so ti spodrsljaji skoraj zagotovo vplivali na poslabšanje dirkačevega zdravstvenega stanja. Zaradi »strašno mračne napovedi« o dirkačevem okrevanju pa zdaj v grenobelski bolnišnici ne pritiskajo na dirkačeve svojce, naj ga raje premestijo v katero od specializiranih ustanov za oskrbo pacientov v dolgotrajni komi. In to zato, ker se čutijo krive za Michaelovo današnje stanje, je oster Hartstein v zadnjem medicinskem zapisu zdaj, ko je nekdanji prvak že 87. dan v komi.
Izgubil 25 odstotkov telesne mase
»Vse manj je verjetno, da bo Michael dosegel zavestno stanje v omembe vrednem obsegu,« še pravi in dodaja, da se morajo Michaelovi zvesti oboževalci počasi pripraviti na najslabši možni izid. Pravi še, da je verjetno Schumacher izgubil 25 odstotkov telesne mase, odkar je v umetni komi. Vprašanje, zakaj je Schumacher na intenzivnem oddelku grenobelske bolnišnice tudi 87 dni po nesreči in ne v specializirani kliniki ali v prirejeni domači bolniški sobi, ostaja brez odgovorov. Očitno pa Michaelovi svojci in spremstvo oskrbi in osebju v bolnišnici popolnoma zaupajo.
Privilegiranje dirkača ali slaba vest zdravnikov?
Je pa, kot opozarja Hartstein, oskrba pacienta, ki diha s pomočjo naprav in je v komi, precej zahtevna tudi za bolnišnico. Na intenzivnih enotah bolnišnic sicer ostajajo le nujni primeri, bolniške postelje pa navadno kar hitro praznijo, v primeru Schumacherja pa (še) ni tako. Hartstein opozarja, da je le vprašanje časa, kdaj bo osebje presodilo, da ima glede na klinično diagnozo in prognozo za preživetje več možnosti kakšen drug bolnik, in bo svojce prosilo za Michaelovo premestitev. Vendar pa je zaradi lastne krivde zdravnikom neugodno, da bi svojce prosili, naj premestijo bolnika, nadaljuje Hartstein.
Pojasnil je še, da je kot pacient v trajni komi označen tisti, pri katerem koma traja več kot dva meseca po nesreči. Poleg tega pa dlje ko traja koma, manjša je verjetnost okrevanja in vse večja verjetnost hude prizadetosti, če se pacient vendarle zbudi.
