Pičel zajtrk za uvod, 
večerjajo pa sploh ne

Prehranjevanje sumo rokoborcev ali dvigalcev uteži je seveda drugačno od prehranjevanja smučarjev skakalcev. Na finalu svetovnega pokala v Planici se bodo stojnice šibile pod dobrotami hitre prehrane in drugih jedi, v zakulisje tistega, kar vsak dan na svojih krožnikih dobijo slovenski orli, smo pokukali s pomočjo dr. Bojana Knapa, ki je v strokovni ekipi moške A-reprezentance odgovoren za področji zdravstva in prehrane. »Skakalci imajo zelo poseben režim, predvsem količinsko so pri prehrani zelo omejeni. Prehrambna stroka je v bistvu zelo zapletena in tisti, ki se ukvarjamo s tem, nimamo radi revolucij. Že dvajset let se ukvarjam s športniki, sam sem športnik, v obstoječem sistemu se vedno najde kaj dobrega. A ko sem leta 2011 prišel v strokovno ekipo, so bili skakalci v slabem stanju, vsi so bili anemični. To smo uredili, nadomestili smo jim železo v krvi. Majhne osebne popravke se sicer že lahko stori, drugače pa ima vsak skakalec glede na svojo telesno konstitucijo svojo pot,« je uvod zakoličil dr. Bojan Knap. »To so te osebnosti, kot so denimo baletniki, plesalke, telovadke, to so v bistvu ljudje, ki bi bili lahko povprečni populaciji menedžerji za uravnoteženo prehrano. Pri skakalcih denimo ne morete verjeti, da se tehtajo dvakrat na dan, dobesedno gledajo na vse, kaj vnašajo v telo. Poleti se vedno načrtno zredijo za dva, tri kilograme, takrat si pri prehranjevanju privoščijo malce več. Tisti pravi, malce bolj pametni, Peter Prevc je denimo zelo inteligenten, si takrat vse tudi privoščijo, a seveda pod nadzorom. Lahko namreč pride do napihnjenosti. Občutki na skakalnici so poleti drugačni. Skoki so filigranska stvar, denimo Peter Prevc je lani zmagoval, v letošnji sezoni pa je deseti, čeprav je več treniral. Pri vsem so prisotne malenkosti. Pri skakalcih preverjamo krvno sliko, tudi hormonsko, maščobe v krvi, mišično maso, če so pač v formi. Tudi Matjaž Polak, ki skrbi za telesno in motorično pripravo, jim program dela določa na posamični osebni ravni. Skakalci uživajo zdravo hrano, mi le pregledamo posledice tistega, kar pojedo. Če Matjaž Polak pove, da skakalci poleti krasno trenirajo, da imajo dva kilograma nad zimsko težo, je s hrano vse v redu. Če med sezono tehtajo premalo, se morajo napiti izotonika. Pred tekmo imajo namreč tehtanje ter kontrolo smuči in dresov,« je nadaljeval strokovnjak z Bleda.

Izstradal mišice

Tudi delo z utežmi je treba denimo prilagoditi različnim osebnim značilnostim. »Jurij Tepeš je preteklo zimo pridobil preveč mišic in jih je moral nato dobesedno izstradati. To so pač poklicne zadeve, ki so za povprečnega človeka v bistvu zelo krute. A če je Tepeš pretežak, ne more niti na skakalnico. Skoki so zelo selekcioniran šport, ki je nam običajnim smrtnikom manj razumljiv. Denimo pri mladih skakalcih lahko seveda pride tudi do podhranjenosti, psihoživčnosti. A tako je tudi v drugih športih, tudi maratonec lahko pade v takšno stanje, veliko je športnikov, ki želijo biti čim lažji. Tudi kolesarji, pri skakalcih pa je to dosti specifično. Pridobijo si svojo telesno težo, potem pa jo morajo vzdrževati, saj jim drugače skrajšajo smuči. Skakalec pri višini 180 centimetrov ne sme imeti manj kot šestdeset kilogramov, sledi namreč krajšanje smuči. Tako se mu niti ne izplača več stradati. Sven Hannawald, recimo, je moral, ker je tako gladoval, predčasno končati kariero. Pri 180 cm telesne višine je imel le 55 kg, podobno je bilo pri Martinu Schmittu. Skakalci so lahke konstitucije, vse je v bistvu genetika. Zakaj so bratje Prevc tako dobri? Vsi so pridni, pametni in imajo lahke kosti.«

Vsak slovenski orel ima lasten jedilni list, Peter Prevc, Jurij Tepeš in za primerjavo recimo Jernej Damjan se tu razlikujejo. »V bistvu se vse razdeli na mikro- in makrohranila. To ni tako, da boste nekaj pojedli, pa boste postali svetovni prvak. Peter Prevc denimo uživa zdravo, mešano hrano z relativno malo maščob, tudi z omejeno količino ogljikovih hidratov. Tu je povsem preprosta matematika, pri lastni teži ste v neki energetski bilanci. Toliko kot pojeste, toliko porabite. Skakalci seveda tudi veliko trenirajo, tečejo. So prilagojeni na svojo težo, na nizek odstotek maščevja. Obstaja pa dilema, ali je to optimalno fiziološko stanje telesa. A skakalci so pač specifično pripravljeni za skoke. Dokler fantje rastejo, so konstitucijsko tako urejeni, da nimajo večjih težav z obdržanjem telesne teže, takrat tudi na hrano tako zelo ne pazijo. Ko zrastejo, ko se jim določi sklop višine in teže, torej ko pridejo do idealne teže, kolikor jo pač dopušča telo, potem jo vzdržujejo. Ko morajo izgubiti že omenjena dva, tri kilograme, to storijo na zdrav način. Jedo sicer tako rekoč vse, seveda zdravo športno hrano, v količinah, kot jo dovoljuje tehtnica. Po izkušnjah ugotovijo, da na primer ovseni kruh ni za njih. Večerjajo tako ali tako ne, če greste z njimi na zajtrk, pa boste prav tako šokirani, kako malo bodo pojedli,« je bil nazoren prehrambni strokovnjak slovenskih smučarskih skakalcev dr. Bojan Knap.