Peter Prevc prvič skočil s Slatnarjevimi smučmi

KRANJ – Sredi aprila so iz Elana sporočili, da povečujejo prihodke, a da hkrati iz svojega arzenala najbolj prepoznavnih proizvodov nepreklicno in brezpogojno izločajo program skakalnih smuči. Šok je bil prvovrsten, saj so se ruski lastniki investicijskega sklada s Cipra, ki so prek finančnih podjetij Merrill Lynch International in Wiltan Enterprises Limited leto poprej kupili begunjsko tovarno, odločili, da to storijo tik po koncu zimske sezone, ko so po vsem svetu občudovali skoke in polete Petra Prevca na elankah. Šli so tudi mimo dejstva, da elanke niso čisto navadne dilce, ki gredo čez šance. Tuji lastniki so pomečkali in v smetnjak zagnali slovenski ponos!

Znanje in izkušnje v povezavi s pristno gorenjsko trmo so v nekaj dnevih po likvidaciji proizvodnje skakalnih smuči v Elanu ponudili rešitev: naši leteči orli s Prevcem na čelu ter podmladek ne bodo iskali skakalnih smuči v tujini. Priznani inovator in podjetnik Peter Slatnar iz Cerkelj na Gorenjskem, ki med drugim v družinskem podjetju izdeluje okovje za Prevca in za skoraj vse skakalce v svetovnem pokalu, je povedal, da bo narodov ponos stal in obstal. V svojem slogu, z nasmehom na ustnicah, ki je izdal, da ima v glavi že prave ideje, je okoli sebe zbral ljudi, ki so bili v preteklosti gonilna sila pri proizvodnji in novitetah v Elanu, tudi vodjo tekmovalne službe Tonija Justina. Z vodstvom Elana in asistenco Smučarske zveze Slovenije se je po mesecu dni v istih prostorih tovarne, ki jih ima zdaj v najemu podjetje Slatnar Carbon, začelo izdelovati skakalne smuči pod blagovno znamko Slatnar. Prvi par je bil kmalu predstavljen javnosti, ob tem pa je ta izvedela, da so bile elanke za malenkost prikrajšane pri hitrosti v primerjavi z drugimi, a da je Slatnar v nov proizvod že vpeljal dve inovaciji ter obljubil, da bodo imeli Prevc kot branilec naslova zmagovalca svetovnega pokala in drugi naši asi iz leteče eskadrilje Gorana Janusa res vrhunske skakalne smuči ter drugo opremo. Kdo mu ne bi verjel?

Pristal pri 111 metrih

V sredo popoldne je bilo na Gorenjskem deževno, treskalo je kot za stavo, a kljub temu v skakalnem centru, ob cesti iz Kranja proti Besnici, niso odpovedali treninga naše skakalne reprezentance. Janus in njegova desna roka Jani Grilc sta stala na trenerskem mestu ob odskočni mizi, na sodniškem stolpu z občutkom za vetrno situacijo je bil drugi pomočnik trenerja Nejc Frank v družbi fizioterapevta Urbana Jarca, v izteku pa je dežni moči kljuboval še kondicijski trener Matjaž Polak. Serviser reprezentance Aljoša Branc je pripravil skakalne smuči. Tokrat prvič, zgodovinsko! Bele, spodaj črna podloga, na njih okovje, vse pripravljeno za prvi skok asa svetovnega kova Petra Prevca na njegovih novih smučeh. Z nekaj otipljive nervoze ne le zaradi obupnih vremenskih razmer za smučarske skoke, temveč tudi zato, ker se bo zgodil prvi odskok smuči, ki so nekaj novega, smo pogledovali na naletno mesto. Beli, na daleč vidni par smuči, ki bo zagotovo postal prepoznaven z značilno modro obarvano konico na sprednjem delu, se je polegel v keramično naletno smučino. A na njih ni imel vpetih čevljev Prevc! Čast prvega skoka s smučmi Slatnar je veliki šampion prepustil svojemu reprezentančnemu in klubskemu kolegu iz SSK Kranj, nekaj mesecev mlajšemu Nejcu Dežmanu. Z značilnim sikajočim glasom smuči, ki so pridobivale hitrost, se je spustil po naletu, odrinil ter varno pristal pri 96 metrih. Takoj za njim je šel Peter. Devet metrov je bil daljši. Perfekcionist, kakršen je, se je Prevc še enkrat podal na vrh in s Slatnarjevimi dilcami na napravi, ki ima kritično točko pri natančno 100 metrih, pristal pri 111 metrih. Vreme se je dodobra pokvarilo, veter se je mešal, Frank je po radijski zvezi sporočal o razmerah v skoraj desetsekundnih intervalih, ko se je Prevc še tretjič odrinil z naletne rampe. Stotico je dosegel, a tokrat s telemarkom. Suverenim. Izpeljanim tako, kot ga lahko predstavi le pravi virtuoz. Potem smo se vsi pobrali s skakalnice v Kranju in se poskrili pod napušč.

»Fajn nažiga!« je bil slikovit serviser Branc, pa se nismo dali zmesti. Grmenje iz nizkih oblakov smo slišali kot gromek aplavz belim smučem z modro konico, kot poklon neumornemu iskanju boljšega, dodelanega. Saj se je s pravo mero inovativnosti ter trmastega vztrajanja pri pravici biti najboljši, četudi si majhen po rasti, rodila skakalna smučka s prihodnostjo. Zakaj? Po koncu treninga, bil je pravzaprav prekinjen zaradi nevarnosti, ki je letečim orlom pretila iz težkih oblakov, nismo slišali komentarjev, analiz, vzhičenih napovedi. Prvi, premierni skoki so tipanje, prvi občutki so morda celo varljivi. Zato Peter Prevc, Nejc Dežman in trenerski štab niso posebej podrobno analizirali in secirali vsake desetinke vožnje po naletu, odskoka, leta in pristanka. Fantje delajo. Ne delajo, temveč garajo! In so tiho. Vemo zakaj! Ker bodo svoje povedali takrat, ko bo treba. Ko bodo v soju reflektorjev s prav tako izjemno dobrimi konkurenti merili moči na najvišji ravni. Takrat bodo povedali vse. Še nikoli nas niso razočarali!