Odločneje v boj proti ilegalnim stavam

Doping in ilegalne športne stave so – nit obeh je seveda gonja za denarjem – rakava rana poklicnega športa. Ne le poklicnega, na okrogli mizi o zlu športnega stavljenja so na plan celo izbezali podatek, da 30 odstotkov rekreativnih športnikov že uporablja prepovedana poživila. Goljufije se dogajajo na vsakem koraku in zato je potrebna tudi hitra in odločna akcija. A na okrogli mizi sta predstavnika policijske in predvsem državne strani poudarjala tudi preventivne vidike, ki so drugotnega pomena. Mitja Jager, višji kriminalistični inšpektor na Generalni policijski upravi, smer gospodarski kriminal, je navrgel, da so za zlo krivi tudi (slovenski) klubi, ki ne plačujejo svojih igralcev in se ti zato zatekajo k (prepovedanemu) viru in prirejanju izidov tekem, da bi si zagotovili preživetje. V tem, da naj panožne športne zveze o tem zlu ozaveščajo mlade športnike, pa res ne vidimo pomena. Glavno vodilo je jasno denar, ko gre za obogatitev bančnega računa ali preživetje, je moralna plat športnikov na težki in tudi lahki preizkušnji. Zato je možnih goljufov v športnih vrstah vedno dosti. Zato ozaveščanje od športnih zvez in tudi Olimpijskega komiteja Slovenije, tako meni Sonja Strnad, sekretarka na Davčni upravi Republike Slovenije, pred tem direktorica urada za nadzor iger na srečo. A to ni pravo merilo. Bolj ustreza njen predlog, da naj bi panožne športne zveze v svoje pravilnike vključile določilo o prepovedi športne goljufije. Pa tudi kazenski zakonik bi absolutno moral vsebovati podobna zakonska določila.

Bochumska taktirka

A najpomembnejšo vlogo pri tem morajo seveda voditi organi pregona. Slovenska policija je dejavna, a po našem mnenju premalo, saj so zlo na plan vrgle tuje preiskovalne in policijske združbe. V Sloveniji se bolj ozirajo k tuji inerciji, denimo za znanim bochumskim procesom. Slovenski kriminalisti so v preteklih letih podali kazenske ovadbe za štiri osebe zaradi prejemanja podkupnin, pet pa zaradi prirejanja nedovoljenih iger na srečo. Vsi ti so delovali tudi v tujini. Da nemška policija in tožilstvo narekujeta ritem pri nelegalnih stavah, pove tudi bochumska zaporna kazen za Mariborčana Dragana Miheliča. Tega pa je aretirala hrvaška policija na mejnem prehodu s Slovenijo, in to na podlagi nemške tiralice. Pred tem ga je zaslišala slovenska, a ga izpustila na prostost.

Metoda Praprotnik, svetovalka uprave Športne loterije, je poudarila (pravno) vlogo koncesije za stave, ki ga ima tu le Športna loterija. A spletno stavljenje pri tujih stavnicah je seveda izjemno mikavno, saj na dobičke ni treba plačati davkov. Poleg tega nelegalne športne stave recimo temu zakonite stavce deloma odganjajo k igranju, če posumijo na kakšen čuden splet okoliščin pred tekmo.

Tek na dolge proge

Nelegalne stave pa so takšno zlo, da bi tudi zakonodajno ohlapne države, recimo Singapur, kjer je eno mafijsko središče tudi s slovenskima udeležencema Dinom Lalićem in Admirjem Suljićem, nekdanje socialistične republike Sovjetske zveze in druge morale pod pritiskom tujine sprožiti odločno akcijo. V Sloveniji lahko govoričijo o zakonskih in moralnih spremembah, ki bi se morale zgoditi, in čeprav priznavajo, da je vse (zakonski) tek na dolge proge, se je treba odzvati tako, kot da bil to tek na 100 m. Tako zakonsko kot miselno.