V Beogradu so Slovenci priljubljeni, cenjeni in čislani. Tudi zaradi košarkarjev, ki so že ali pa to počnejo zdaj, pustili dober vtis. Do lani smo imeli v taboru Crvene zvezde in Partizana dva junaka – Jaka Blažič je igral za rdeče-bele, Edo Murić pa za črno-bele. Zdaj je Edo ostal sam, Jaka se je lani poleti preselil k Baskom v Vitorio, kjer izvrstno brani barve Laboral Kutxe.
»Vesel sem, ker se je Jaka tako dobro znašel. Pogrešam ga, bil je človek na mestu, često sva se družila,« nam hiti pripovedovati 24-letni Edo Murić. Po več kot pol leta se je vrnil na parket, poškodba rame mu je vzela priprave in pol leta igre. »Ko si poškodovan, imaš v glavi trenutek, preden si jo skupil. Takrat si lahko tekel, skakal, zadeval. Potem pa nič... Okrevaš in čakaš. Potem pride trenutek, vrneš se, a nisi pravi. Ne moreš. Glava bi, telo noče. Ne uboga te,« Ljubljančan pove o težkih trenutkih. Ki pa so danes preteklost. Edo igra bolje in bolje. »Ni bilo veliko kritik, prihranili so mi najhujše. Navijači me imajo radi,« je slovenski reprezentant vesel, ker je imela zvesta publika toliko razumevanja za njegove tegobe. Imel je tudi to srečo, da je Partizan zamenjal trenerja. Namesto Petra Božića je na klop sedel Aleksandar Džikić. Ta je Murića iz ljubljanskih Parkljev dal pripeljati v Krko, kjer je Edo pri Džiletu vadil in se razvijal. »Aleksandar je ostal isti, kot je bil v Novem mestu. Vse ima pod kontrolo, tako na parketu kot zunaj njega. V veliko pomoč mi je, trudim se, da se mu na parketu oddolžim,« nadaljuje Edo, ki je vedel, kaj ga s soigralci čaka, ko pride Džikić. Čeprav sta zgledno sodelovala, pa Džikić zanj v Partizanu nima milosti. Ve, da mu Džile hoče dobro, zato dela in se bori. Rezultati Partizana so boljši, pod Džikićem so v štirih tekmah izgubili le enkrat. »V soboto igramo tekmo sezone. Če premagamo Zadar, smo v igri za peto mesto, obstanek pa ne bo več vprašljiv,« Edo opiše, da je položaj v ligi ABA napet, predvsem pa izenačen.
Hvalijo Kokoškova
S Srbijo in Beogradom je povezan tudi novi selektor slovenske reprezentance Igor Kokoškov. »V Beogradu sem se malce pozanimal o njem. Slišal sem same dobre stvari, veselim se sodelovanja z njim,« Edo Murić pove, da Srbi novega selektorja hvalijo na ves glas. Murić si želi le, da bodo vsi kandidati za izbrano vrsto čili in zdravi. »Smo favoriti skupine, od tega ne bežimo. To moramo potrditi in se brez pretiranega stresa prebiti na evropsko prvenstvo,« je jasen. Še v času igranja v Sloveniji je bil znan po tem, da je večkrat poudaril pomen in vlogo družine. »Saj je še danes tako, za vse sem jim hvaležen, za vse,« ne pozabi izpostaviti staršev, ki mu (ter bratu Dinu) še vedno stojijo ob strani. »Oče in mati sta se upokojila, imamo hišo v Domžalah, srečna sta, vesel sem, da je tako,« nadaljuje Edo, ki je z bratom Dinom vsakodnevno v stiku. »Odločil se je, da povsem pozdravi koleno. Z bolečino ne more igrati. Vemo, da je dober košarkar, prepričan sem, da se bo vrnil in da bo spet dokazal, kam spada,« Edo Murić upa, da vnovič združi moči z bratom.
Beograjske ulice niso težava Edo Murić ve povedati, da sta z Jako Blažičem kar malce šokirala Srbe. »Vsi so imeli v glavi, da smo Slovenci mirni in tihi. Pa sva hitro pokazala, da sva neustrašna in divja. Hitro se naju je prijel vzdevek Nora Slovenca,« v smehu pove Edo, ko smo se z njim vozili po beograjskih ulicah, ki se jih je povsem navadil, težav mu ne povzroča niti promet. Biva nekaj sto metrov proč od dvorane Pionir. V veliko oporo mu je dekle Nina, ki je z njim v Beogradu od leta 2014. |