Nemec bi rad preprečil fotografiranje glasovnic

Še dva dneva nas ločita od izvolitve novega predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS). Po selitvi Aleksandra Čeferina na vrh Evropske nogometne zveze (Uefa) se za ta položaj potegujeta sedanji vršilec dolžnosti predsednika NZS in gospodarstvenik Radenko Mijatović ter politik Matjaž Nemec. Kot je znano, sta kandidaturo napovedala in nato umaknila nekdanji predsednik NZS Ivan Simič ter poslovnež in bivši predsednik nogometašev Olimpije Izet Rastoder. Javnost je v času predvolilne kampanje najbolj vznemiril Simič z omenjanjem pritiskov in groženj delegatom, ki bodo glasovali na volilni skupščini; ta bo v četrtek, 15. decembra, ob 17. uri v Nacionalnem nogometnem centru na Brdu pri Kranju. S tem je sprožil plaz govoric brez imen oseb, ki naj bi izvajale pritisk, grozile ter s tem metale slabo luč na predvolilno kampanjo ter NZS v celoti. Na Simičevem valu obtožb in kritik jezdi poslanec Socialnih demokratov in podpredsednik državnega zbora Nemec, ki s prstom kaže še na močan sodniški lobi, ki da povsem obvladuje NZS. Po njegovem mnenju deluje že prav koruptivno v navezi z zasebnim podjetjem predsednika Društva nogometnih sodnikov Slovenije Vlada Šajna in Davida McDowella Zora, ki je podpredsednik Društva nogometnih sodnikov Ljubljana.

Kdo še govori 
o nogometu?

Mijatović je nekdanji nogometaš, sodnik in klubski funkcionar, zadnjih osem let pa tudi podpredsednik NZS. Podporniki nasprotnega tabora radi poudarjajo zgolj njegovo sodniško kariero in ga celo povezujejo z domnevnimi nečednostmi v sodniški organizaciji. »V zadnjih dneh se sploh ne ukvarjamo več z nogometom ali programom kandidatov, smo pa slišali veliko laži, podtikanj in konstruktov. Očitno so se nekateri odločili, da bodo streljali po meni z vsem orožjem. Prav neokusno je, da me tako lahkomiselno povezujejo z delovanjem nekega zasebnega podjetja. V gospodarstvu delujem 36 let, pa česa podobnega še nisem doživel. To je nečloveško in nizkotno,« meni Mijatović, ki stavi na kontinuiteto dela po programu, ki so ga v nogometni družini sprejeli v obdobju Čeferinovega predsednikovanja, ko so se odločili za tako imenovano strategijo 2020. Pa je zaradi zadnjih napadov v medijih morda izgubil kaj podpore? »Ne verjamem, vendar tik pred volitvami tega niti ne preverjam. Svoj program in ideje sem predstavil na začetku kampanje na vseh medobčinskih zvezah ter v trenerski in sodniški organizaciji. Še vedno pa dobivam precej telefonskih sporočil podpore. Zdaj morajo glasovati delegati. Pokončno bom sprejel tako morebitno zmago kot tudi poraz. Udarci pod pasom, neutemeljene kritike in izmišljotine me ne zanimajo. Tudi v primeru, da ne bi bil izvoljen za predsednika NZS, bi še naprej deloval v nogometu z istim zanosom pa tudi sicer imam kaj početi v poslu. Verjamem pa, da imam široko podporo, zato grem optimistično na volitve,« nam je včeraj v umirjenem tonu povedal Mijatović.

Demokratično brez mobilcev

Drugače deluje Nemec, ki sprva v kampanji ni deloval z napadalnimi besedami do tekmeca, v zadnjih dneh pa je prav zaostril retoriko, očitno spodbujen s kritikami Ivana Simiča. »Ne vem točno, kdo povzroča te pritiske na delegate in kakšna je njihova vsebina. Kaže pa, da obstajajo določene povezave med sodniško organizacijo in zasebnim podjetjem. Sprašujem se, kako deluje neka oseba v nogometni organizaciji, če sporno posluje v podjetju. Najmanj, kar je, je treba v prihodnje redefinirati odnose s sodniško organizacijo, zmanjšati njeno moč in vpliv. Preprosto ne gre, da bi deset ljudi obvladovalo nogometno zvezo,« je dejal ambiciozni politik, ki bi sicer v primeru izvolitve še naprej opravljal funkcijo podpredsednika parlamenta. Lastnega političnega delovanja nima za spornega, pa čeprav v 8. členu statuta NZS piše tudi: »(prepoved političnega in verskega delovanja ter diskriminacije)... (1) NZS se ne udejstvuje na političnem in verskem področju.« Nemec svojo politično vlogo vidi kot prednost, saj meni, da ga tako obvezujejo visoki etični standardi in integriteta delovanja, tako pa da bi deloval tudi kot predsednik NZS. Tik pred volitvami je 36-letni politik včeraj poslal pismo Mijatoviću, v katerem ga prosi, da bi lahko svoj program na volilni skupščini predstavljal več kot tri minute, kolikor je določeno po poslovniku NZS. Še bolj intriganten pa je njegov drugi predlog, po katerem bi 30 delegatom odvzel mobilne telefone: »Prav tako bi vas kot v. d. predsednika NZS prosil, da se volitve v največji možni meri organizira na način, ki se bo zavezal transparentnosti in demokratičnosti kot najpomembnejšima prioritetama. Vse glasnejše in nezanemarljive so namreč govorice o pritiskih na delegate, naj glasovnice po glasovanju »v znak preverbe« fotografirajo. Ne želim in ni v moji nameri ali pristojnosti soditi o resničnosti teh informacij. Ker pa so pred volitvami le še trije dnevi, pa verjamem, da je treba, da se izognemu kakršnemu koli dvomu o tovrstnih dejavnostih, volitve organizirati tako, da ne bo obstajal niti najmanjši dvom o demokratičnosti izbire novega predsednika NZS. Zato je smiseln premislek o prepovedi mobilnega telefona med glasovanjem. Menim, da tovrsten ukrep ne bi smel prizadeti ali užaliti nikogar, lahko pa prepreči dvome, ki bi govorili nasproti legitimnosti, predvsem pa – kot rečeno – demokratičnosti volitev.« Sicer ne vemo, ali je Mijatović pravšnji naslov za omenjeni prošnji, saj obstaja volilna komisija, ki izvaja ves postopek volitev. Ne moremo se izogniti občutku, da se je izbor predsednika krovne nogometne organizacije že preveč spolitiziral, kar pa je v Sloveniji že pregovorno daleč od pozitivnega.