PRIPRAVE

Našel kolesarsko sonce

Objavljeno 28. februar 2013 10.57 | Posodobljeno 27. februar 2013 21.34 | Piše: Lovro Kastelic
Ključne besede: Marko Baloh

Ultramaratonski kolesar Marko Baloh je na Kanarskih otokih vadil za Dirko prek Amerike.

Kanarski kolesarski obrok Marka Baloha. Foto: Marko Plank

Slovenski ultramaratonski kolesar Marko Baloh se pospešeno pripravlja! Prvotni načrt priprav za naskok na zmago na Dirki prek Amerike (RAAM) 2013 je sprva vključeval še pripravljalno dirko na Floridi Sebring 24h Cycling race, ki pa jo je moral zaradi previsokih stroškov v zadnjem trenutku odpovedati. Kot rešitelj se je pokazala triatlonska ekipa ŠRK Celje, ki je iskala še dodatnega športnika za dvotedenske priprave na Kanarskih otokih. Tako se je odprava sredi obilnega meteža že 12. februarja odpravila na pot proti letališču v Bergamu. Dobre štiri ure pozneje so se že sončili na kanarskem otočju, pri slabih 30 stopinjah Celzija.

Ker zaradi slabih razmer za kolesarjenje v letošnji zimi ni prav veliko treniral na cesti, je bil glavni načrt opraviti čim več baznih treningov na hudo razgibanih cestiščih po Gran Canarii. Baloh v 27 letih kolesarjenja še nikoli ni bil na zimskih pripravah na Kanarskih otokih. Že prvi dan je prav zbodlo v oči, koliko kolesarjev je tam, ceste v vseh smereh so bile namreč prepolne kolesarjev. Žal pa se stvar nikakor ni začela po načrtu, saj se je Marko že drugi dan počutil zelo slabo. Po treningu je komajda dospel do hotela, tam si je sposodil termometer, ta pa je izmeril 38 stopinj Celzija. Upal je, da gre le za virozo krajšega trajanja, in razmišljal celo, da bi rezerviral letalsko vozovnico in se vrnil v Slovenijo, na zdravljenje. »Ob takem scenariju bi se bržkone razblinile vse sanje o zmagi na RAAM, saj je ta blok priprav najpomembnejši v mesecih pred dirko,« je sporočil.

Normalno stanje

Imel pa je srečo. Temperatura je izginila že po dveh dneh, tretji dan je lahko že lažje treniral. Četrti dan je kilometražo povečal na že zglednih 105 km in ko se mu je tudi jutranji utrip povrnil v normalno stanje (pod 40 udarcev na minuto), je lahko slednjič le začel prave priprave. »Teh izgubljenih nekaj dni mi pač nihče ne bo vrnil, zdaj je treba nadomestiti vse, kar se da,« si je zabrusil in začel cikel huronskih treningov, tam med šestimi in desetimi urami vožnje na dan; zaradi izgubljenih dni je podaljšal celo regeneracijski trening na kar 160 km.

V enem tednu je opravil kar dobrih 53 ur treninga, vse skupaj pa 1405 prekolesarjenih kilometrov, ob tem je premagal še 24.000 m višinske razlike. V štirinajstih treningih se je tako nabralo že 2400 km in skoraj 40.000 višincev. »S pripravami sem več kot zadovoljen, v načrtu je bilo sicer nekaj sto kilometrov več, toda proti svojemu organizmu se pač ne splača boriti!« je povedal in sklenil: »Komaj čakam, da priprave nadaljujem tudi doma.«

Deli s prijatelji