LJUBLJANA – Medtem ko prihodnost olimpijske in svetovne prvakinje Tine Maze ostaja eno največjih odprtih vprašanj v smučarskem svetu, pa je naša šampionka našla čas za svoje pedagoške dejavnosti na fakulteti, ki jih je poistovetila kar s treningom.
»Otroci so si tako različni v razvoju, da lahko pravilno ali nepravilno vodenje skozi procese poučevanja zelo močno vpliva na njihovo pot. Dogajajo se podobne situacije, kot jih vidim pri planiranju treningov ... koliko, kdaj, zakaj, včasih raje manj, enkrat več, drugič skoraj nič. In v športu ne znajo vsi 'dozirati' pravilno, posledice tega pa so poškodbe, bolečine, padci, strahovi ipd. ... Nekateri zaradi pomanjkanja znanja, spet drugi zaradi hitenja, ki je lahko vzrok neopravljenega korektnega dela v pripravljalnem obdobju. Kako pa v šolah? Učni načrt narekuje tempo, učitelj mora snov podajati temu primerno. Če zamudi, mora nadoknaditi, a v razredu ima različne 'tekmovalce' (beri učence), ki dojemajo snov različno. Zato smo zopet pri vprašanju koliko, kdaj, zakaj, manj ali več ipd. ... Kot sem se skozi šport prepričala, je razvita široka baza vseh sposobnosti osnova za razvoj vrhunskosti in verjamem, da se lahko vlečejo močne paralele med planiranjem treningov in izobraževanjem in poučevanjem v šolah,« je po dolgem času zapisala na svojem blogu.
A Tina opozarja, da učenje ni enako poučevanju: »Tukaj zame nastane skrajno nova situacija, ki je ne poznam in mi ustvarja občutke nesigurnosti ... A spet z drugega vidika mi predstavlja izjemen izziv postaviti se v vlogo tistega, ki poučuje množico, in ne tistega, ki se uči. Po mojem občutku pa je najlepša in največja umetnost (v prenesenem pomenu ... najlepša pesem, melodija, ples, energija), ko se lahko tako učitelj kot učenec drug od drugega učita. Temu bi pa sama rekla to je to.«
