Na gorsko kolo kar sredi mesta

Ljubljana je bogatejša za še en težko pričakovan športni objekt. Pri znanem športnem baru Lepa žoga v neposredni bližini Hale Tivoli se je iz prahu neurejenega makadamskega parkirišča dvignil prvi ljubljanski asfaltni pumptrack, grbinasti kolesarski poligon, po katerem se lahko požene prav vsakdo na dveh (pa tudi več) kolesih, se pravi z gorskim kolesom, BMX, skirojem, rolko in rolerji. Sestavlja ga sedem zavojev in 22 valov, pri čemer se je treba, če se le da, po krožni progi spustiti brez poganjanja ali odrivanja in hitrost ohranjati oziroma pospeševati samo z dvigovanjem in spuščanjem lastnega telesa – pumpanjem –, zaradi česar se uporablja tudi slovenski izraz tlačilni poligon. Sliši se nenavadno, a ko poskusiš, hitro ugotoviš, v čem je finta.

Kakor je povedal Grega Stopar, podpredsednik kolesarskega društva Rajd iz Ljubljane, je proga odprta že nekaj tednov, 21. septembra, torej v času Evropskega tedna mobilnosti, pa je KD Rajd uradno prevzel njeno upravljanje. Dogodka se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković s svojo ekipo z mestne občine, ki je financirala projekt, poleg članov rajdovcev in drugih kolesarjev ter preostalih športnih navdušencev pa so prišli tudi predsednik Kolesarske zveze Slovenije Tomaž Grm in člani gorskokolesarske ekipe Unior Tools Team Filip Flisar, Žiga Pandur in Tanja Žakelj.

Od ideje do izvedbe

Pravzaprav sta idejo za Kolopark v Šiški dobila Andrej Dekleva, urednik gorskokolesarskega portala mtb.si, in Žiga Födransperg - Fedr, lastnik Lepe žoge. »Fedr me je vprašal, kaj narediti, pa sem predlagal tole,« v smehu pove Dekleva. »Na začetku sem v pločnik zabil eno samopopravljalnico (za kolesa),« se spominja Fedr. »Potem pa so mi povedali, da v pločnik ne moreš kar nečesa zabiti. Zato sem začel rovariti po mestu, kako bi kaj naredili. Pravzaprav je šlo vse skupaj dosti hitro: od ideje pa do zasnove je minilo dobro leto,« pravi Fedr, ki si želi, da bi imeli tudi dodatno ponudbo, kot je izposoja koles ali skirojev.

»Imeli smo idejo, kaj narediti. Kolopark je bil ena izmed možnosti ureditve, pa smo naredili koncept, ga predlagali – in na občini so ga sprejeli,« doda Andrej Žigon iz ekipe Fun Tracks Pumptracks oziroma zavoda Aliansa, ki je skupaj z arhitektko Špelo Kokalj sprojektiral in zgradil Kolopark. Izkušnje že imajo: po Sloveniji so naredili že nekaj pumptrackov, sicer pa razvijajo infrastrukturo za gorska kolesa, denimo gorskokolesarske parke na Volgu, Krvavcu in Rogli pa tudi v okolici Slovenije, pove Žigon.

»Pumptrack potrebuje malo prostora. Ljudje si jih delajo tudi na domačih vrtovih. Ljubljanski Kolopark je razmeroma majhen za javni park. Takoj se je pokazala potreba po večjem. Prebija se led, kaže se potencial. To ni nekaj, kar bi bilo aktualno štirinajst dni, potem pa nikogar ne bo več zanimalo. Jaz vozim na pumptrackih že dolgo, a se jih ne naveličam. Lahko se samo pelješ, lahko se samo zgoniš, se zabavaš. Ko usvojiš enega, hočeš voziti še na drugem,« pojasnjuje Andrej Dekleva. Ker je ljubljanski Kolopark asfalten, to pomeni, da je primeren za širši krog uporabnikov in da je bistveno manj vzdrževanja.

Dodatna ponudba

»Večje zasluge za ureditev koloparka imajo mestna občina in nekaj posameznikov. Mi smo prevzeli njegovo upravljanje in bomo pripravili program, izvedba pa ni naša zasluga, ampak zavoda Aliansa. Mestna občina Ljubljana je v ureditev objekta vložila 50.000 evrov,« pove Grega Stopar. Pri Rajdu pripravljajo tudi nove programe: »Najpomembnejši je kolesarska šola. Imamo zaposlenega trenerja, ki uči mlade od petega do 18. leta, in ta poligon je odlična pridobitev za takšne tečaje. Kakor hitro bo le mogoče, bomo imeli v prihodnosti na koloparku ob popoldnevih človeka, ki bo vse skupaj nadziral in tudi kaj pokazal. Verjetno bo v navezi z Lepo žogo na voljo nekaj koles. Pripravljali bomo tudi delavnice o tehniki vožnje pa tudi servisiranja koles.«

KD Rajd je pred leti s pomočjo občine uredil tudi (že staro) ljubljansko BMX-progo na Linhartovi, kjer je tudi poligon za skoke. Primerna je za vse, saj ima dve različno težki liniji, dobra je tudi za najmlajše kolesarje, ki šele spoznavajo kolesarske veščine. Proga je odprta vse dni v letu, njena uporaba je omejena le v času prireditev ter treningov klubov ali drugih večjih skupin. Pred nedavnim pa so odprli še drugi del bike parka, ki so ga uredili na območju nekdanjega kamnoloma pod Klobukom v Podutiku. Prvi del, ki je pravzaprav spretnostni poligon za učenje tehnike vožnje, je bil odprt že lani, v drugem delu pa so tako imenovane flow linije, ki simulirajo gorski teren. Uporaba obeh je sicer brezplačna, uporabniki pa lahko plačajo letno prostovoljno uporabnino, s katero pomagajo pri vzdrževanju prog in širjenju parkov.

Še takšnih projektov

Šišenski Kolopark je odprt za vse. In uporabniki proge so navdušeni, med njimi tudi predsednik KZS Tomaž Grm in ljubljanski podžupan Dejan Crnek, ki sta skupaj s preostalimi pumpala po progi. Edina težava, če bi lahko temu tako rekli, je precejšnja gneča, saj je poligon pritegnil veliko zanimanja mladih pa tudi malo manj mladih, še sploh ob popoldnevih in ob koncih tedna.

Vse skupaj je za mtb.si odlično komentiral Filip Flisar, naš brkati mojster smučarskega krosa in tekmovalec Unior Tools Teama v štirikrosu in BMX: »Šunke me pečejo. To pomeni, da je proga dovolj velika tudi za nas odrasle in hkrati dovolj majhna za otroke. Mislim, da je idealna za vse.«