Pečke so majhna vas v občini Makote, nedaleč od Slovenske Bistrice. Na vrhu vzpetine stoji še ne povsem dokončana hiša, delavci ravno ometajo fasado. »Boga iščemo,« razložimo, ko parkiramo na dvorišču. »Zadaj je, pomaga nam pri delu,« zavpijejo z odra. Nato se v umazani delavski obleki prismeje izza vogala. »Tako je to pri nas, vsi delamo vse, in kar naredimo, naredimo z lastnimi rokami,« pove. Le kdo bi si mislil, da je skromni možakar vzgojil svetovnega prvaka v motokrosu, s katerim sta pred nekaj meseci podpisala dveletno pogodbo z elitno motociklistično ekipo, japonsko Hondo.
Bogo Gajser je oče in trener 18-letnega Tima Gajserja, ki je že od mladih nog velik športni navdušenec. V otroštvu je treniral nogomet, smučanje in judo, v katerem je bil celo državni prvak. A strast do motorja, na katerega je prvič sedel pri 18 mesecih, je naposled prevladala. Ko je pri 11 letih postal evropski motokrosistični prvak, se je odločil, da se bo s tem športom ukvarjal poklicno. Leto 2012 je bilo za Gajserjeve prelomno: »Osvojil sem skoraj vse, kar se da osvojiti s 125-kubičnim motorjem. Postal sem italijanski prvak, nato evropski in navsezadnje še svetovni,« pove Tim, ki je po omenjenih dosežkih prestopil v MX2, najvišji razred v motokrosu, kjer tekmuje elita motošportnikov. »Sezona se začne februarja in moj cilj je, da se redno uvrščam med prve tri tudi v tem razredu,« je odločen najstnik, ki je tudi odlični učenec srednje ekonomske šole v Slovenski Bistrici.
Še za bencin nista imela
A pot do uspeha ni bila lahka, poudari oče Bogo, ki tudi sam vozi motokros. »Ko sem bil star kakšnih deset let, sem po televiziji gledal dirko v Orehovi vasi. Takoj sem začutil, da se bom s tem nekoč profesionalno ukvarjal.« Čeprav izhaja iz skromne kmečke družine, je do svojega 18. leta privarčeval dovolj denarja za prvi motor. »Nikoli ne bom pozabil prve tekme. Do takrat dirkališča sploh še nisem videl od blizu, vozil sem se le po gozdovih in travnikih za domačo hišo. Še tega nisem vedel, kam se moram postaviti na start,« se nerodnih začetkov spominja danes 49-letni trener ter vodja in ustanovitelj ekipe Motocross-ski Gajser, ki jo poznajo celo največji zvezdniki motociklističnega sveta, kot sta Jorge Lorenzo in Marc Marquez.
A še do decembra lani so se Gajserjevi komaj prebijali iz dneva v dan. Motokros je namreč izjemno drag šport, v Sloveniji še zdaleč ni tako razvit kot, denimo, v Italiji, Franciji ali Španiji, kjer je veliko lažje najti pokrovitelje. »Kljub uspehom smo se stalno borili s finančnimi težavami.
Ko sva se s Timom nekoč vračala z dirke na Danskem, nama na trajektu niso hoteli vrniti denarja v evrih, ampak v njihovi valuti. Povedal sem jim, da nujno potrebujem evre za pot do doma. Niso se dali, celo policijo so klicali. Ženo sem moral prositi, naj doma nekako napraska toliko denarja, da sva imela vsaj za bencin do doma. Tisto noč, dokler transakcija ni bila izvršena, da sem lahko dvignil evre, sva prespala kar v avtu,« se z grenkim nasmeškom spominja težkih časov.
Tragedija na stezi
Še manj je tistih, ki vedo, da so Gajserjevi pred vsem tem doživeli še veliko hujšo preizkušnjo. Bogo je namreč pred leti prav na dirkališču izgubil sina, Timovega bratca, ki je po nesreči pritekel na stezo. Zbil ga je do smrti. O tem težko govori, a obenem prizna, da ga je prav ta izkušnja naredila močnega, da je samo zaradi neznosnega trpljenja, ki ga je povzročila smrt majhnega otroka, danes to, kar je. Takrat pa je bilo hudo. Tako zelo, da je razmišljal tudi o samomoru. »Zame je tisti, ki naredi samomor, slabič. To pomeni, da se je človek vdal. Vedno sem verjel, da je nekdo nad nami, da nekdo uravnava naše življenje. Življenje je kot vreme – za vsakim soncem pride nevihta, a po vsakem neurju se tudi zjasni,« svojo filozofijo razkrije neverjetni Bogo.
O tem, kako je vzgojil svetovnega prvaka, pove, da je vedno zaupal le svojemu občutku. »Veliko strokovnjakov mi je solilo pamet, kako bi moral trenirati Tima, ampak sem delal tako, kot sem mislil, da je prav. Za zdaj se obnese.« Da je obenem oče in trener, pravi, ima prednosti in slabosti. »Plus je to, da Tima res zelo dobro poznam in sva neverjetno povezana, vem celo, kaj razmišlja, ko je na stezi. Najtežje pa je, ko moram na dirkališču pozabiti na srce in delati res samo z glavo. Zaradi njegove varnosti sem tam najprej njegov trener in prijatelj, šele na tretjem mestu oče.«
Tim očetu stoodstotno zaupa, a priznava, da ni vedno lahko. »Vsi mislijo, da je dovolj, če sedeš na motor in daš gas, v resnici pa je treba veliko truda in garanja,« poudari Tim, ki trenira prav vsak dan. Ker je kondicijska priprava izjemno pomembna, treningi več kot na motorju potekajo v domačem fitnesu. »Najpomembnejša pa je ljubezen do športa. Vsa družina je motokrosu podredila življenje. Ko si s srcem pri stvari, pridejo uspehi in prepričan sem, da gledate bodočega svetovnega prvaka tudi v najelitnejšem razredu,« ponosno sklene Bogo.
Najperspektivnejši motokrosist na svetu Mednarodna motociklistična zveza (FIM) je leta 2012 Tima Gajserja razglasila za novinca leta. Podelitve, ki jo vsako leto pripravijo v Monte Carlu, sta se udeležila tudi zvezdnika razreda motoGP Marc Marquez in Jorge Lorenzo. Slednji je bil istega leta kot Gajser nagrajen z nazivom osebnost leta. »Ja, s fanti, kot sta Marquez in Lorenzo, smo se že večkrat srečali, še zlasti odkar sem podpisal pogodbo s Hondo. V Španiji imamo ta teden skupno večerjo,« je o prijateljevanju z zvezdniki povedal Tim, ki kljub uspehom ostaja trdno na tleh. Ko ga vprašamo, kdo je njegov največji zgled, brez pomisleka odgovori: »Moj idol je bil in vedno bo – oče.« |
