V najožjem krogu kandidatov za najboljšega igralca brazilskega mundiala so ostali Argentinec Lionel Messi, Nemec Thomas Müller in Nizozemec Arjen Robben. Spretno lobiranje, komuniciranje in uveljavljanje različnih interesov znotraj Mednarodne nogometne zveze (Fifa) je bilo dovolj, da je lovorika zlata žoga pripadla Messiju. Drugače bi bilo to svetovno prvenstvo za Južnoameričane resnično popoln polom na vseh ravneh. Nemci so premagali glavni reprezentanci s te celine, Brazilijo in Argentino. V sicer ne prav pomembni tekmi za tretje mesto so se tudi Nizozemci znesli nad Brazilci, ki niti približno ne spominjajo na zasedbo, katere predhodniki so domov prinesli pet naslovov svetovnega prvaka.
Pustimo ob strani dosežke reprezentanc. Messi je bil na tem prvenstvu neprepričljiv. Sicer je res dosegel štiri zadetke, a je bil po igri daleč od predstav, ki so mu omogočile štiri zlate žoge za najboljšega nogometaša sveta in številne klubske lovorike z Barcelono. Da ne bo pomote, Messi je še naprej nogometni genialec, ki potrebuje sekundo, dve, da odloči zmagovalca. Še vedno je eden tistih, ki vzbuja občudovanje in oboževanje častilcev nogometa z vsega sveta. Toda treba si je zastaviti tudi naslednje vprašanje: si boste mundial v Braziliji zapomnili po izvrstnih predstavah Lionela Messija? Iskren odgovor je, da ne. V Južni Afriki 2010 smo častili Diega Forlana, štiri leta prej Zinedina Zidana in še en mundial prej Ronalda.
Messi je na tem turnirju morda za vselej izgubil eno najpomembnejših tekem v svoji karieri. V njej bi lahko presegel slovitega rojaka Diega Armanda Maradono, ki je Argentino praktično sam popeljal do svetovnega vrha v Mehiki leta 1986, štiri leta pozneje pa je v Italiji klonil šele v finalu. Proti komu? Jasno, proti Nemcem. Toda, zanimivo, štiri leta prej jih je premagal v Ciudadu de Mexicu. Morda je splavala po vodi zadnja priložnost, da Messi stopi iz Maradonove sence. Maradona v Argentini pa tudi v Neaplju ostaja bog, Messi bo še naprej v rangu genialca in čarovnika z žogo. Tista zlata bi morala v Rio de Janeiru romati v roke Thomasa Müllerja.
