Brazilec Marcos Tavares je leta 2008, ko je po neuspešnem udinjanju v ciprskem Apoelu na povabilo Zlatka Zahoviča prišel igrat v Maribor, o Sloveniji vedel le to, da je bila nekoč del Jugoslavije. Dobrih šest let pozneje ima priljubljeni in v Pohorje zaljubljeni kapetan mariborskih nogometašev v žepu slovenski potni list, v srcu pa veliko željo, da bi ga selektor Srečko Katanec povabil v reprezentanco. Za zdaj ga še ni, ampak, tako Tavares, vse se zgodi (ali pa tudi ne) po božji volji. »Bog ve, kaj je najboljše zame.«
Na poti pogube
Tridesetletni štajerski Brazilec med navijači, z Violami ima prav ljubeč odnos, ne slovi le po učinkovitosti na nogometnem igrišču, postal je že najboljši strelec v zgodovini Maribora, temveč tudi po globoki veri. Bog te blagoslovi so bile njegove prve slovenske besede. Molitev je del njegovega vsakdanjika, moli tudi pred vsako tekmo, v obdobju, ko je šlo Mariboru hudičevo slabo, je s prijatelji sedem sobot zapored na stadionu prosil Boga za blagoslov kraja in boljši jutri. Vijoličasti so se potem uvrstili v ligo Evropa, razmere v klubu so se uredile, Marcosova vera pa še poglobila.
Ampak nekoč je bil nadarjeni nogometaš, vrstnik Danija Alvesa in Diega, denimo, tudi član brazilske reprezentance do 17 let, iz povsem drugačnega testa. Ponočeval je in popival, in da to ni dobro ne zanj ne za njegovo kariero, ga dolgo niso mogli prepričati ne oče, tudi sam nekoč profesionalni nogometaš Internacionala, ne mama, upokojena učiteljica, ne žena Leticia, ki jo je Marcos spoznal na svoj 18. rojstni dan.
Napovedi, da je Marcos Magno Morales Tavares novi Ronaldinho, se niso uresničile, še več. Zdaj pravi, da je bil »na poti pogubljenja«. Dokler mu ni pred devetimi leti v Maleziji, kjer je takrat igral, prijatelj začel pripovedovati o življenju, kot ga narekuje Sveto pismo. »Sprva ga nisem jemal preveč resno, potem pa sem zadevo zagrabil in ugotovil, da je to način življenja, ki ga želim živeti. Moje življenje se je od takrat spremenilo na bolje. Postal sem boljši človek.«
Ne počuti se kot tujec
Jezus je pot tako ni zgolj napis na majici, ki jo pokaže ob vsakem zadetku, temveč njegovo življenjsko vodilo, ki mu zvesto sledi prav vsak trenutek. Tudi ob porazu, denimo, ko njegovi soigralci večinoma preklinjajo in obupujejo, Marcos verjame, da jim ga je Bog poslal z razlogom. »Za nas ima velike načrte, le slediti mu moramo in seveda vedno dati vse od sebe,« pravi in to počne ves čas. Daje vse od sebe. Za družino, je oče petih otrok, za svojo namreč šteje tudi Leticijino 15-letno hčer iz njene prejšnje zveze, ki pa živi v Braziliji, za klub in tudi za dobrobit drugih. Na daljavo je opravil študij teologije in postal pastor Ministry Kairos Slovenija, nevladne organizacije s sedežem v Lizboni, z Leticio vodita tudi humanitarno društvo Kairos, ki si je zastavilo številne dobrodelne dejavnosti. Tako skrbijo za vključevanje tujcev, se bojujejo proti zlorabljanju žensk, za boljšo prehrano zapostavljenih ljudi v stiski, zdrav razvoj otrok … Marcos ima čas tudi za svojo nogometno šolo, v kateri je posebnost nogometni vrtec za otroke do petega leta. Tavares počne veliko stvari, s katerimi sledi Jezusovemu nauku in se hkrati zahvaljuje Sloveniji, predvsem pa Mariboru in njegovim prebivalcem.
Ja, imajo ga zares radi. Na kakšno rasistično opazko, če ga že doleti, hitro pozabi, nikoli pa ne pozabi omeniti prijaznosti, zaradi katere se z Leticio in otroki pri nas ni nikoli počutil kot tujec. Tudi ko ne bo več aktivno igral, si želi ostati pri nas, to je zdaj njegov dom, zelen in varen. Le malo več objemov nam želi in na mraz se prav tako še ni povsem navadil. Pohorje ima rad poleti, pozimi išče tople kraje, najraje pa odide v Izrael, sveto deželo, in v Jeruzalemu poglablja svojo vero.
Ni dosti manjkalo, da bi ga pred časom prodali na Kitajsko. Profesionalni nogometaši včasih pač ne morejo sami odločati, kje bodo igrali. A se je Bog na srečo odločil drugače. Marcos je ostal v Mariboru. Doma. S srcem, ki seveda še vedno včasih utripa tudi v ritmu sambe, z željo po novem brazilskem zmagoslavju na svetovnem prvenstvu, s trdno vero, da je Bog dobro premislil, zakaj ga pošilja prav sem. Pa tudi z upanjem, da ga Srečko nekoč vendarle pokliče...
Pet vprašanj za Marcosa Tavaresa
Vaša najizrazitejša značajska lastnost?
Ljubezen do Jezusa.
S kom bi si želeli preživeti dan?
Z Ronaldom Nazariem.
Vaša največja razvada?
Kava.
Vaša najljubša knjiga?
Biblija.
Vaša najljubša jed?
Meso z žara.
