DRAMATIČNA ZGODBA

Mama pogreša zlato olimpijko

Objavljeno 25. september 2016 20.24 | Posodobljeno 25. september 2016 20.27 | Piše: Drago Perko

Veselka Pevec je simbol upora proti nasilju moških nad ženskami, njeno življenje pa je dramatična filmska zgodba. Začelo se je s šestimi naboji v Kninu, nadaljevalo v zavodu Prizma Ponikve, zlato poglavje pa se je spisalo v Riu na paraolimpijskih igrah.

Veselka Pevec se veseli zlata v Riu s trenerko Polono Sladič. Foto Vid Ponikvar/Sportida

V Sloveniji imajo glavno besedo ženske. Ne verjamete? Kar poglejte, kdo prinaša domov zlate medalje s športnih tekmovanj! Pozimi Tina Maze, poleti judoistke s Tino Trstenjak na čelu, zadnjo odmevno zlato pa je prišlo v Slovenijo pred dnevi. Okoli vratu ga je ponosno nosila 51-letna Veselka Pevec, ki je na nedavno končanih 15. paraolimpijskih igrah osvojila najžlahtnejše odličje. V kozji rog je ugnala moško in žensko konkurenco z zračno puško, za nameček pa je zlato dosegla s slogom – z rekordom kvalifikacij in finala! Zmaga brez lepotne napake in pardona. S slogom. »Nisem si niti v sanjah mislila, da se bo tako končalo. Ko sem vmes pogledala tablo z rezultati, sem se poskušala zbrati. Uspelo mi je. Še zdaj ne vem, kako,« danes razmišlja z zlatom ovenčana Veselka, ki biva v vasi Videm v občini Dobrepolje. Krajani jo imajo radi, jo spoštujejo in so ji pripravili veličasten sprejem. »Takšnega si naša Veselka zasluži. Naše Dobrepolje ni več Dobrepolje, zaradi nje smo se preimenovali v Zlatopolje,« šaljivo pravi župan Janez Pavlin. Ta konec Slovenije je Veselko krepko zaznamoval in ji tudi pomagal, da je danes na olimpijskem vrhu. Pot do tja pa je bila težka. Redki so, ki bi jo zmogli tako – herojsko in dostojanstveno. Veselka jo je. Morda je to videl tudi Oni tam zgoraj in jo nagradil. Kdo ve. Vsekakor lahko rečemo, da je njena zgodba gradivo za film.

Streli na železniški postaji

Veselka je bila rojena v mestu Knin na Hrvaškem. Kot se za najstnico spodobi, je bila do ušes zaljubljena. Srečno. A ne dolgo. Po spletu naključij je spoznala, da je njen fant (bil je policist) kleptoman. Iz službe so ga suspendirali, njej pa je lagal, da hodi na delo. Veselka je imela vsega dovolj, hotela je na svojo pot. Njen bivši tega žal ni razumel. Da bi se ga dokončno rešila, se je celo vpisala v gimnazijo v Beogradu, kjer je živelo nekaj njenih sorodnikov. A je bilo prepozno. Izvedel je, da odhaja, zato se ji je želel maščevati. Dokopal se je do orožja (ukradel ga je, ker ga kot suspendirani policist ni imel) in jo ustrelil na železniški postaji. Verjel je, da je Veselko pokončal. A ko je odhajal, je opazil, da je še živa. Vrnil se je in ji v telo pognal še pet krogel... »Seveda se spomnim teh težkih dni... Videla sem hčer, ki umira... To je najtežje za mamo, verjemite mi,« nam o tistih dneh pred 32 leti pripoveduje Veselkina mama Milojka. Gospa ima danes 80 let, živi v vasici pri Kninu. »Veselko so odpeljali v bolnišnico Split, potem je bila v Kraljevici, pa spet v Splitu,« nadaljuje mama. Kar osem mesecev je bila na intenzivni negi, poleg vseh težav je imela še prestreljeno črevo.

Ponosna na hčerko

Med rehabilitacijo – zavoljo vseh poškodb je danes tetraplegik – pa je spoznala slovenski par, prav tako invalida, ki sta živela in delala v Sloveniji. Službo sta imela v zavodu Prizma Ponikve, ki je namenjen oskrbi, varstvu in strokovni obravnavi invalidov. Tukaj je nato 15 let delala tudi ona, potem pa se je upokojila. Vmes se je poročila (in se po 13 letih ločila), moža je našla prav v zavodu. V zakonu se je rodila hči Saša, nadarjena atletinja in bodoča fizioterapevtka, ki je še danes največja mamina navijačica. Veselka se je v zadnjih letih povsem zapisala športu, nad njeno kariero pa bdi trenerski dvojec Polona Sladič in Aleš Kosmač. V veliko pomoč so ji bili tudi sokrajani, ki so ji pomagali zbrati evre za novo elektronsko tarčo in računalnik, ki ji pomaga, da lahko trenira v domačem kraju. Nekaj je primaknila tudi občina. »Smo ji hoteli kupiti novo, a je Veselka rekla, da je rabljena tarča povsem primerna. Zelo je skromna, radi jo imamo, naša junakinja je,« jo pohvali župan Pavlin. Tarčo za Veselko so kupili pri Rajmondu Debevcu, ki ima v Ljubljani specializirano trgovino. Da je resnično priljubljena v domačem kraju, priča tudi podatek, da je lani od 5. decembra do letošnjega 6. januarja Slavko Pajntar

 - Pinki kuhal vino in ga prodajal. Da gostov ni zeblo, je skrbel tudi mladi harmonikar Žiga Kastelic. Zbrana sredstva so šla za Veselkine treninge in priprave. »Zelo sem ponosna na hčer, spremljam njeno športno pot, navijam zanjo. Žal pa strelskih tekmovanj ni po televiziji,« pravi mama Milojka, ki upa, se hči kmalu vrne na obisk v domači kraj. »Pogrešam jo!« nam prizna. »Veselke osebno ne poznam, saj pred vojno nisem živel v Kninu. Sem pa slišal veliko dobrega o njej. Izjemna ženska in izjemna športnica je. Mi v Kninu smo ponosni na vsakogar, ki ime našega mesta ponese v svet,« pa je pristavil Nikola Blažević, kninski župan.

Opešan vid

Pevčevi je pozimi močno opešal vid, trenirati skorajda ni mogla. Deloma ji je težave s posebno lečo odpravil nemški optik. Dokončno pa je bilo konec muk pred igrami v Riu, ko so na njeni puški našli napako (težave z diopterjem). Ko so jo odpravili, je Veselka spregledala in že na treningu dosegala obetavne rezultate. Na tekmi pa je vse le ponovila.

 

Deli s prijatelji