OSEBA TEDNA

Maja Vtič skače 
kot tič

Objavljeno 02. februar 2014 20.42 | Posodobljeno 02. februar 2014 20.42 | Piše: Maja Debeljak
Ključne besede: Maja Vtič

Skakalka, ki ne dela večjih napak in se redno uvršča med najboljših šest tekmovalk, bi lahko na olimpijskih igrah v Sočiju presenetila.

Navijačev ji ne manjka. Foto: Jože Suhadolnik

»Ženske se posvetimo treningom prav toliko kot moški, opravljamo enako zahtevne treninge, skačemo na istih skakalnicah. Sama skokom posvečam večino svojega časa in menim, da si zaslužimo postati del olimpijskih iger,« je rekla odločna Dolenjka Maja Vtič, ko so postale glasne razprave o tem, ali bodo tudi skakalke lahko nastopile v Sočiju.

Tudi stopničke pridejo

Ta zgodovinski trenutek je torej prišel, Maja, ki je 27. januarja dopolnila 27 let, pa ga je odločena čim bolje izkoristiti. Njena samozavest ima trdne temelje, letos v svetovnem pokalu tekmuje zelo dobro, le tiste tako želene stopničke se ji za zdaj še izmikajo. Ampak s tem se bolj ukvarjamo novinarji in gledalci, Majino razmišljanje pač seže malce globlje: »Ni pomembnih tekem, pomembno je le, da v moji pripravljenosti in uspehih ni nihanj.«

Njen brat Damjan je bil uspešen nordijski kombinatorec, poleg tega je družina Vtič živela v neposredni bližini skakalnice na Mirni, in ko so jo na enem od bratovih treningov prepričali, naj poskusi skočiti, je bilo odločeno – skakala bo! Tako kot njena sokrajanka Eva Logar je tudi ona zaradi boljših razmer za trening obiskovala gimnazijo v Kranju. Treningi in življenje v dijaškem domu so jo naučili discipline in reda, pravi, silovito željo in zagnanost pa ima v sebi od nekdaj.

Izpolnjena želja

Pri komaj petnajstih letih je pisala pobudnikom nekoč priljubljene nagradne igre Nedeljskega dnevnika Zlata ribica, v kateri so izpolnjevali različne želje. Zaželela si je skočiti na isti skakalnici s Primožem Peterko, tedaj še uspešnim tekmovalcem. Prav, so rekli in začeli iskati majhno, morda 15-metrsko skakalnico, a jim je lepo pojasnila, da hoče na 90-metrsko v Velenju, »ker želim vam in slovenski javnosti povedati, da skoki niso rezervirani le za moške, ampak da smo tudi dekleta odločne skakalke«. Primoževi skoki so bili takrat sicer daljši od Majinih, ampak odtlej nekako vsi vedo, da »Maja Vtič skače kot tič«.

Leta 2006 si je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Kranju hudo poškodovala koleno. Okrevanje je trajalo dobro leto. In 2007. se je z mladinskega SP vrnila z bronasto kolajno. Njen največji dosežek doslej, ampak saj tekem še ni konec, mar ne? Maja zna biti potrpežljiva, razen morda takrat, kadar se kdo zmrduje nad ženskami, ki skačejo. Res pa je, da je teh čedalje manj, tudi zaradi Maje in drugih reprezentantk, ki so se v sezoni 2011/2012 razveselile prvih nastopov v svetovnem pokalu.

Primož poskrbi za smeh

Nad dekleti je štiri leta bdel trener Matjaž Triplat, letos je posle predal Jožetu Berčiču. Primož Peterka je še naprej pomočnik. Ko se jim je pridružil, so ga bila dekleta vesela. V ekipo je menda vnesel tudi precej smeha. In naše skakalke se pač rade smejijo in zabavajo. Le da precej drugače kot vrstniki. Vsekakor brez ponočevanj in podobnega. Maja, ki si želi po koncu kariere delati z otroki, zato se je tudi odločila za študij na pedagoški fakulteti, tega ne razume kot odrekanje. To si je izbrala, od tega je minilo že kar petnajst let, in to si želi početi, dokler bo le lahko. Ali bo ostala v stiku s skakalnim športom, še ne ve, da bo vedno ena najslavnejših krajank Mirne, pa je seveda že jasno. Ko so pred dvema letoma pri tamkajšnji osnovni šoli odprli osemmetrsko skakalnico, namenjeno najmlajšim za prve igrive poskuse na snegu, je najprej skočil Primož Peterka. Bržčas tudi zaradi Maje. Bil je njen vzornik in je še vedno, med tujimi pa ji je najbolj pri srcu Janne Ahonen.

Maja je s kolegicami ta konec tedna v Hinzenbachu, na zadnji postaji pred Sočijem. Pred tem je bila na tekmi, ki so jo zaradi premalo snega z Ljubnega preložili v Planico, peta. »Konstantno se uvrščam med najboljših šest tekmovalk, kar je super. Ne delam večjih napak, ni velikih nihanj. Odpraviti moram še manjše napake in upam, da bom tako nadaljevala. Olimpijskih iger se lahko zelo veselim,« je rekla takrat. In morda se bo pogumnemu dekletu z Mirne prav na za ženske smučarske skoke zgodovinskih igrah izšlo po načrtih in željah. S stopničkami, ki si jih že nekaj časa ogleduje zares čisto od blizu.


Nana Milčinski oseba meseca

Za osebo meseca januarja ste izbrali Nano Milčinski. Trije izžrebani nagrajenci, ki prejmejo darilni bon Studia Moderna v vrednosti 40 evrov, so:

Zvonka Lokar, Vrbnje 65, Radovljica

Darinka Sreš, Ptujska cesta 90, Pragersko

Darja Pogačnik, Ulica Karla Marxa 21, Piran.

Deli s prijatelji