PIRAN – Podvodni lov je mikaven, a je pri nas kljub dolgi tradiciji precej redek šport. Z njim se lahko ukvarja vsak, ki je sposoben potapljanja na dih in ima ribiško nagnjenje. Kljub temu imamo samo kakih sto podvodnih ribičev, ki so organizirani v društva, pa še od njih jih redno lovi oziroma se udeležuje tekmovanj le dobrih 20. Večina gre tako pod vodo bolj zase.
Tudi do 20 metrov globoko
»Zadnja leta glede tekmovalnega udejstvovanja nekoliko zastajamo. To je trd šport, zanj moraš biti psihično in fizično pripravljen. Tu ni ribiške sreče, je samo delo. Če hočeš napredovati kot tekmovalec, moraš trenirati, tako kot pri vsakem športu,« pravi Pirančan Dušan Krajnik, ki je že vrsto let eden od naših najboljših tekmovalcev. Tudi prejšnjo soboto ni zamudil prve od treh tekem v podvodnem lovu, katerih rezultati bodo letos šteli za posamično in ekipno državno prvenstvo.
Tekmo je izpeljalo Društvo vodnih športov Triton iz Portoroža in kot je povedal njihov predstavnik Ernest Brožič, se je prišlo pomerit le 12 naših podvodnih lovcev, za katere globina okoli 20 metrov ni težava. Vsakega tekmovalca spremlja motorni čoln, ki mora imeti usposobljenega spremljevalca. Lovili so na širšem območju slovenske obale, kjer je podvodni ribolov dovoljen, s podvodnimi puškami, ki se napenjajo z lastno močjo samo v vodi.
Onesnaženi
deli morja
Lovili so šest ur in nato ulov s čolnov predali sodnikom v Piranu. Stehtali in točkovali so ga na starih kamnitih mizah na Ribiškem trgu, kjer se je gnetlo radovednežev, ki so presenečeni pogledovali in fotografirali ulovljene beštije. Uplenili so namreč kar precej večkilogramskih ugorjev, nekaj brancinov, vran, salp in lumbrakov. Nekateri ugorji so celo še nevarno opletali, ko jih je sodnik dajal na tehtnico in ugotavljal, ali so prinesli kako točko. Veljavni so namreč le težji od 2,5 kg, preostale ribe pa od 400 gramov. Če je riba lažja od zaščitene, je tekmovalec diskvalificiran.
Najboljši trije Tehtnica je odločila, da je na prvi letošnji tekmi zmagal Sašo Moškon iz Poropelle Koper, drugi je bil Jani Markežič iz PLK Koper, tretji pa Kristijan Šumberac iz Poropelle Koper. Največjo ribo, 1180 gramov težkega brancina, je uplenil Markežič. Tekmovalci so bili z ulovom kar zadovoljni, presenetilo jih je precej belih rib. Večji ugorji so se zadnja leta močno razpasli. So lenilci in njihovo večje število pomeni, da je manj drugih rib. To se je pokazalo tudi na tekmi, saj je bilo brancinov le za vzorec. |
Podvodni lov ni poceni šport, saj je za vsako tekmo potreben čoln, da o opremi, h kateri poleg podvodne puške spadajo obleka, maska, plavuti in še kaj, ne govorimo. Klubi pokrijejo le stroške za organizacijo tekem pa tudi naša državna reprezentanca ima vsako leto težave z udeležbo na tekmah v tujini. Zato si poskušajo sami prislužiti kakšen evro s podvodnimi čistilnimi akcijami, prodajo tam nabranega železja in drugimi deli. »Podvodni lovci iz morja ne jemljejo samo rib, ampak tudi plastenke, gume, stole, kolesa in drugo nesnago. Mi to odstranjujemo za trening in zato, ker želimo ohranjati morje. Pred leti smo to delo opravljali po pogodbi z Občino Piran in tako dobili denar za udeležbo naše reprezentance na evropskih in svetovnih prvenstvih. Kaže, da za naše sodelovanje ni več posluha, občasne potapljaške čistilne akcije pa so nesistematične in dokaj neučinkovite. Opozarjamo zlasti na tiste dele obale, ki niso pod zakupom. Največje onesnaženje tako opažamo od hotela Bernardin mimo skladišč soli in vse tja do portoroških plaž. Tam morski tok nanosi marsikaj, a nihče več ne poskrbi za podvodno čiščenje,« opozarja Krajnik.
