Uf, Brazilci so, vsaj za zdaj, nogometno preživeli, čeprav jim je proti simpatični in bojeviti vrsti Čila do zadnjega trenutka krepko tekla voda v grlo. Že od začetka turnirja, ko so se gostitelji pomerili s Hrvati – tam jim je do zmage izdatno pomagal tudi japonski sodnik Juiči Nišimura –, je jasno, da njihovemu moštvu nekaj manjka. Na udaru kritik je predvsem zvezna vrsta seleçãa, kjer ni pravega plejmejkerja v polnem pomenu besede in izvedbe. Doslej je bilo videti, da bo vse v redu, če bo za vse poskrbel Neymar. Zdaj najbolj goreči privrženci generacije, ki hoče osvojiti šesti naslov svetovnega prvaka za Brazilijo, med drugim razglašajo, da so kritiki navadni idioti, saj je tudi Julio Cesar dokazal, da je še vedno vratar za največja dejanja. In golman lahko s svojimi bravurami predstavlja tudi pol moštva.
Že res, toda hkrati še vedno kot pribito drži, da je zvezna vrsta srce moštva. Tudi najbolj znani kronik brazilskega nogometa Airton Fontenele, ki pozorno spremlja svetovna prvenstva od leta 1950, o brazilskem nogometu pa je napisal tudi osem knjig, meni, da zvezna vrsta zlato-modrih vzbuja številne dvome. »Brazilija še ni uredila svoje zvezne vrste, v napadu pa je premalo mož. Preveč se zanašajo na Neymarja, v napadu sta vsak zase izolirana Fred in Hulk,« je med drugim ocenil 86-letni nogometni kronist.
Po vseh dosedanjih mukah fantov selektorja Luiza Felipeja Scolarija se zdi, da bo res pravi čudež, če bo takšna zasedba 13. julija dvignila pokal za svetovnega prvaka na Maracani. A ne pozabimo, da je bil Scolari v svoji igralski karieri podpovprečni branilec za brazilske razmere, ki je pogosto raje udaril po tekmečevih nogah kot po žogi. Zaradi tega se ni mogel otresti vzdevka Lesena noga. In ker je z Brazilijo že bil svetovni prvak leta 2002, mu je dopuščeno, da tokrat to ponovi tudi z leseno igro ljubljencev naroda.
