PARAOLIMPIJKA

Lena brez roke, 
a z jekleno voljo

Objavljeno 26. avgust 2012 10.05 | Posodobljeno 26. avgust 2012 10.05 | Piše: Drago Perko

Članica paraolimpijske ekipe v sedeči odbojki, ki v Londonu meri na kolajno.

Slovenke v boj za medaljo (foto Aleksander Sorčan, Studio Livita).

»Londonske igre sem spremljala prek malih ekranov. Zdaj pa si kar ne morem predstavljati, da bom v sredo sama del tega šova,« vsa navdušena pove 18-letna Lena Gabršček, članica paraolimpijske reprezentance v sedeči odbojki. Slovenke spadajo med elito, na zadnjem svetovnem prvenstvu v Kanadi so osvojile peto mesto, prvakinje so postale Kitajke, ki branijo tudi olimpijski naslov iz Pekinga. »V predtekmovanju nas čaka vse prej kot lahko delo.

Dijakinja celjske gimnazije že od malih nog nosi protezo

Poleg branilk so v naši skupini še srebrne Američanke in Brazilke.«
Lena obiskuje gimnazijo Celje, s sedečo odbojko se ukvarja tri leta. »S tem športom so me seznanili v rehabilitacijskem centru Soča,« pojasni dekle, ki se je rodilo brez leve roke pod komolcem in od malih nog nosi protezo. »Ko sem bila stara pol leta, sem dobila prvo,« pove, sprijaznjena z usodo.

»Mislim, da je lažje, če se rodiš brez roke, kot pa da jo potem izgubiš v nesreči ali v podobni tragični situaciji,« pristavi zgovorna najstnica, ki bi rada po koncu srednje šole poglobila svoje znanje o športni psihologiji.

»Treningi so bili naporni. Za nami so pestri vikendi, ko smo s soigralkami odhajale na priprave. Bile smo tudi v Zadru, sicer pa v Zrečah in na Ravnah na Koroškem,« na kratko opiše zadnja dva meseca, ko je bilo vse podrejeno vrhuncu leta, morda celo kariere. »Med tednom je bilo treningov malo, saj je večina igralk v službi.« Vmes se je zamenjal tudi trener, namesto Adija Urnauta je prišel Simon Božič. »Igra se hitreje,« poudari Lena, ki igra tudi stoječo odbojko, zato so njene primerjave tehtne. »Potrebovala sem precej časa, da sem se navadila, pa riti tudi ne smem dvigniti,« še doda.

Reprezentanco poleg Lene sestavljajo Alenka Iršič, Bogomira Jakin, Danica Gošnak, Jasmina Zbil, Lena, Marinka Cencelj, Regina Terbuc Roudi, Saša Kotnik, Štefka Tomič in Suzana Ocepek. »Dvakrat smo bili četrti na paraolimpijskih igrah. Če uženemo Američanke, se nam dobro piše,« doda Adi Urnaut in poudari, da so Slovenke za Američanke precej neugodne. Tudi v Londonu?

Ves čas na tleh

Odbojka je paraolimpijski šport od leta 1980, takrat je tekmovalo le sedem moških reprezentanc. Pri sedeči odbojki eno izmed ključnih pravil veleva, da se morajo igralci ves čas igralne akcije dotikati podlage s katerim koli delom telesa (od zadnjice do ramen). Igrišče meri 10 x 6 metrov, mreža je nižja (pri dekletih 1,05, pri moških 1,15 metra), igra pa hitrejša.

Deli s prijatelji