Ledena kraljica se je poslovila

Še 289 dni je ostalo do začetka paraolimpijskih iger, ki jih bo gostil brazilski Rio de Janeiro. Okoli 4300 športnikov bo tam, borili se bodo v 23 panogah. Slovenska odprava še ni znana, zagotovo pa v njej ne bo Mateje Pintar, saj je minuli četrtek končala svojo športno pot.

Serijska
 zbiralka medalj

Mateja, prihaja iz kraja Praprotno v Selški dolini, se je z namiznim tenisom ukvarjala od leta 2000, ko je na malih zaslonih spremljala nastope Andreje Dolinar na paraolimpijskih igrah v Sydneyju. Ko jih je bilo konec, je poiskala Andrejo in začela vaditi. Že kot deklica je sanjala, da bo osvojila zlato olimpijsko kolajno. Trenirala je rokomet pri škofjeloški Jelovici, pri vsem pa so ji ob strani stali starši Irena in Milan. Tik pred koncem osnovne šole si je pri vzponu na hrib nad domačo vasjo zlomila hrbtenico. Kljub naglemu posredovanju je od šestega prsnega vretenca navzdol invalidka. Z rokometom je opravila, s športom pa ne!

V svoji bogati karieri je nanizala številne uspehe, leta 2004 je kot 19-letno dekle osvojila zlato paraolimpijsko medaljo na igrah v Atenah. Štiri leta pozneje je bila tretja na igrah v Pekingu. Štirikrat je bila evropska prvakinja (dvakrat ekipno), v vitrini ima tudi tri bronaste in dve srebrni kolajni s prvenstva stare celine. Na svetovnem prvenstvu je bila dvakrat tretja (leta 2006 posamezno, leta 2010 ekipno). Mateja je vmes študirala, končala je študij prevajalstva. Februarja letos je luč sveta ugledal njen prvi knjižni prevod. Zato je njena odločitev logična, ob vseh (zdravstvenih) težavah tudi pričakovana. »Mislim, da je napočil pravi trenutek, da poskušam delati še kaj drugega, čemur bom posvetila vso svojo energijo. Namizni tenis je bil lep del mojega življenja, zato se ni kar tako preprosto posloviti, vendar se že veselim novih izzivov. Zdaj delam kot prevajalka, kar sem študirala, veselim pa se tudi stvari, ki sem jih prej zanemarjala, in tega ni tako malo,« je povedala ob slovesu.

Treningoholik

»Dobra in uspešna je bila, ker je takoj razumela, kaj vse je treba narediti za uspeh. Dojela je, da uspešen športnik posluša nasvete trenerja,« se Mateje spominja njen prvi trener Gorazd Vecko, ki je nad njo bdel od leta 2000. Zdajšnji selektor Velike Britanije hvali Matejin talent, vse pa je prekašala v odnosu do dela. »Bila je pravi treningoholik. Neprestano je vadila! V svetovni konkurenci se je je prijel vzdevek ledena kraljica. Tudi 15.000 gledalcev je ne bi zmotilo. Prav tako ni pokazala čustev, ko je zaostajala ali pa vodila z 10:0,« še izvemo od Vecka. »Mateji iskrena hvala za vse, kar je naredila dobrega za prepoznavnost športa invalidov, nam pa je dala možnost, da smo se lahko z njo veselili ob njenih velikih športnih dosežkih,« je povedal Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Paraolimpijski komite. Prav on je bil njen zadnji trener. Matejina športna družina, zbrana v ZSIS-POK, se ji bo zahvalila na skorajšnji prireditvi Športnik leta, ki bo 8. decembra v Ljubljani. Pred desetimi leti je bila razglašena za najboljšo evropsko igralko na vozičku. Prejela je tudi Bloudkovo plaketo (2005). Športnica leta je postala v letih 2004, 2005, 2006 in 2008, članica najboljše invalidske ekipe pa je bila v letih 2003, 2007 in 2010.