Vsi vrhunski športniki pač ne zaslužijo milijonov evrov, da bi po končani profesionalni karieri dali vse štiri od sebe oziroma si začeli izpolnjevati vse mogoče materialne in nematerialne želje, ki so se jim morali odpovedati na športni poti. Pri nekaterih pa porabljanje denarja za to in ono sploh ne velja kot nadomestilo za izobraževanje, pridobivanje novega znanja, širjenje intelektualnih in strokovnih obzorij. Zato se nekateri že med kariero lotijo visokošolskega študija. Med možnostmi, ki jih imajo, je študij na daljavo na danski univerzi UCN (University College of Northern Denmark), kjer vrhunskim športnikom omogočajo študij športnega menedžmenta. Prvi Slovenec, ki je letos končal ta program, je nekdanji nogometaš Suad Fileković, ki že ima v žepu diplomo s področja športnega menedžmenta. »Ta študij je bil resnično zelo zanimiva izkušnja. Toplo priporočam vsem slovenskim športnikom, da se ga lotijo, če jih to zanima. Glavno je, da si sam zastaviš urnik dela in da je veliko poudarka na praksi. Seveda se naučiš veliko teorije, a sploh ni suhoparno, vse se dela skozi projekte. Zahtevno je bilo, denimo, športno pravo, a ko sem še z druge strani spoznaval, kakšne pogodbe s klubi sem v karieri pravzaprav podpisoval v različnih državah, je to dobilo novo dimenzijo,« nam je navdušeno pripovedal 37-letni Fileković, ki je blestel v dresu Olimpije in Maribora, pozneje igral še v hrvaški, grški, belgijski, ruski, angleški in izraelski ligi, zbral pa je tudi 14 nastopov za slovensko reprezentanco. »Na danski fakulteti imajo poseben sistem ocenjevanja, ocen je sedem, najvišja je 12. Nekatere obveznosti trajajo tudi po štiri ure, seveda jih opravljaš po računalniku. Toda nikakršno goljufanje ne pride v poštev, vse je zelo dobro nadzorovano. So težki in enostavni izpiti, a lahko s športno zagnanostjo premagaš vse. Prav rad bi nadaljeval študij in opravil še magisterij. Ker je še novost, bom moral na to še malce počakati,« je dejal nekdanji branilec s prefinjenim občutkom za preigravanje, ki še nadgrajujeje svoje teoretično in praktično znanje: »Hodim po vseh možnih klubih, od tistih največjih do amaterskih. Šolam se tudi za trenerja. Moj glavni izziv je vzpostavitev mladinske nogometne šole, skupaj s strokovnjaki s posameznih področij ustvarjamo model, ki bi ga potem lahko vključili v katerega od klubov.« Za Filekovićem bodo že v kratkem študij na UCN zaključili nogometaš Luke Koper Davor Škerjanc, novopečeni direktor nogometašev Gorice Sebastjan Komel ter rokometni reprezentant in član francoskega Montpelliera Vid Kavtičnik.
Študij za športnike tudi v Sloveniji Slovenski in tuji vrhunski športniki bodo imeli kmalu več možnosti za poslovno pot tudi po končani športni karieri. Fakulteta za organizacijske vede iz Kranja je namreč z izglasovanim soglasjem senata mariborske univerze naredila pomemben korak k vzpostavitvi študija športnega menedžmenta. Senat Univerze v Mariboru, pod katero spada kranjska fakulteta, je podal predhodno soglasje k akreditaciji študijskega programa in podpisu pogodbe z Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS), ki bo predvidoma 6. oktobra v Mariboru. Realno je pričakovati, da bo program, ki je že pripravljen, zaživel v letu 2017, kar je odvisno predvsem od dolgotrajnosti postopka na Nacionalni agenciji za kakovost v visokem šolstvu. Dekan fakultete Marko Ferjan je dejal, da si za ta program ne obetajo javnega denarja iz državne uredbe, saj se zaveda, da so univerzitetni študijski programi že zdaj na robu vzdržnosti, zato bodo poiskali druge vire. Katere, še ne želi izdati. |
Brez kampanjskega učenja
Vsi so odlično izkoristili ponujeno študijsko priložnost, pri kateri jim je v izjemno podporo Marko Levovnik iz Sindikata športnikov Slovenije. Športnikom študentom pomaga kot tutor pri izpolnjevanju obveznosti in komunikaciji s fakulteto na Danskem. »Projektom smo začeli pred štirimi leti s študijskim letom 2011/2012, ko se je vpisalo sedem slovenskih športnikov. Najprej smo se vključili kot Sindikat profesionalnih igralcev nogometa (SPINS), saj je nastal na pobudo Evropske komisije in Mednarodnega združenja nogometnih sindikatov (FIFPro) z namenom, da bi profesionalnim nogometašem omogočili obliko študija, s katerim bi med nogometno kariero pridobili formalno izobrazbo, diplomo. Program danske univerze je bil sprejet zaradi najboljših pogojev. Eno je njegova kakovost, drugo pa je finančni vidik, saj so ponudili brezplačen študij s podporo danske vlade. Ta dodiplomski študij po bolonjskem sistemu poteka na daljavo, torej po spletu, saj vrhunski športniki ob vseh obveznostih preprosto ne morejo obiskovati predavanj in biti fizično prisotni na izpopolnjevanju obveznosti. Fakulteta je certificirana v evropski uniji, diploma je enako veljavna kot tiste na javnih univerzah pri nas. Izobraževanje traja sedem semestrov, v tretjem in sedmem študenti opravljajo prakso. To športnike prisili, da se na primer priključijo delovanju klubov, za katere tekmujejo. Tam opravljajo vsa administrativna dela, ob tem pa si morajo zamisliti projekt s pomočjo klubskih funkcionarjev, ki ga potem izpeljejo. Lahko je marketinški načrt, povezovanje kluba in športnikov z lokalnimi skupnostmi in podobno. Sicer v tem programu študenti ne opravljajo klasičnih izpitov, morajo pa sproti opraviti tedenske, dvotedenske ali tritedenske obveznosti. Torej odmora ni, urnik športnih in študijskih dejavnosti mora biti dobro organiziran. Kampanjsko učenje, pri kakršnem se ti vse nabere v enem obdobju, v tem primeru ni možno. Na koncu prejmejo diplomo s področja športnega menedžmenta,« nam je povedal Levovnik.
Vse širši nabor športnikov
Ni dolgo ostalo samo pri študijski skrbi za nogometaše, od leta 2012 imajo možnost za študij na daljavo na danski fakulteti vsi slovenski poklicni športniki pod okriljem Evropskega združenja športnih sindikatov in Sindikata športnikov Slovenije (SŠS). »Poskrbeli smo za interna pravila, kdo se lahko prijavi na ta študij. Glavna pogoja za vpis sta znanje angleškega jezika ter končana splošna ali poklicna matura. Kot prvi nenogometaš se je tega študija lotil rokometaš Vid Kavtičnik, potem so sledili še drugi rokometni reprezentanti: Dragan Gajić, Miha Žvižej, Rok Marguč, pozneje še njihovi kolegici Ana Gros in Alja Koren, potem pa še športniki iz drugih panog. Vzpostavili smo tudi dobro sodelovanje s komisijo športnikov pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Najpametneje je bilo, da nam oni pomagajo z obveščanjem in predstavitvijo študija, saj v Sloveniji doslej ni primerljivega. Tako se je priključila plavalka Tjaša Vozel, pa kolesar Matej Mohorič, ki je bil zlati maturant. Že po prvem semestru, ki ga je opravil z odliko, je moral zamrzniti študij na željo delodajalca. Tekmovalne zahteve so zaenkrat le v ospredju. V tem projektu je tudi namiznoteniška igralka Aleks Galič, letos se nam je pridružil še prvi smučar, mladinec Jakob Špik. Tako se spekter športnih panog širi, saj grejo informacije od ust do ust, kar je najboljša reklama. Nekaj študentov je od programa odstopilo zaradi različnih razlogov. V prvih letih je bilo precej več zanimanja za izobraževanje, tako da smo morali opravljati teste, potem pa se je kvota študentov povečala, tako da smo lahko tistih 10 do 12 z našega seznama normalno vpisali na študij. Letos imamo štiri kandidate, ki bodo začeli na točki, kjer so lani končali, saj so zamrznili študij. Želimo si, da bi bilo čim več interesentov za ta študijski program, hkrati pa pričakujemo, da bi kaj podobnega sistemsko vzpostavili v Sloveniji.«
