Kanibal je s kolesom osvojil Mozartovo mesto

Na Solnograškem v Avstriji je v nedeljo potekal rekreativni kolesarski maraton Eddy Merckx Classic. Bil je izvrstno organiziran, tokrat je bilo med okrog 1200 udeleženci 11 Slovencev, pokažejo uradni podatki prijavljenih. Za tiste, ki ste ga letos zamudili in vas prihodnje leto zamika, da bi se ga udeležili, pa še tale namig: trasa poteka ob Mozartovem mestu in ob desetih jezerih v eni najlepših pokrajin, po katerih se lahko zapelje kolesar. Čeprav so maraton pripravili devetič, je tradicijo prekinila sprememba trase, saj sta po novem start in cilj v Fuschl am See.

Organizatorji so kolesarjem ponudili tri različne trase. Čeprav je bil profil vseh treh dan prej – takole na papirju in ob (edinem) pivu – videti razmeroma nedolžno, so lahko tudi novinci spoznali to, kar stari kolesarski mački že dobro vedo, in sicer da za zahtevno traso ne potrebuješ pošastnih klancev. Če jih je nekoliko več, so lahko tudi kratki, a so »sladki«. Na najkrajši trasi, dolgi 63 kilometrov, se je lahko preizkusilo 200 manj pripravljenih, čeprav so tudi ti morali prepedalirati 900 in nekaj višinskih metrov. Največ, skoraj 600 kolesarjev je odpeljalo 106 kilometrov dolgo srednjo preizkušnjo, kjer je bilo višincev že okrog 1500, še tisoč višincev več pa je pregrizlo več kot 300 kolesarjev, ki je odpeljalo 169-kilometrsko, torej najdaljšo traso.

Takoj je šlo zares

Čeprav je bilo nedeljsko jutro hladno, sonce pa se je ob 8. uri, ko so se čez startno črto pognali prvi kolesarji, šele kazalo izza bližnjega hriba, je bilo kmalu že vroče. Začelo se je namreč takoj, ampak res takoj, kot je z »o, jebemti« ugotovil eden od slovenskih soborcev že po prvih nekaj sto metrih, ko je kolona zavila desno v prvi klanec. Jasno je bilo tudi, da ne bo šale, saj je števec že kazal to, kar so čutile neogrete noge – 13-odstotni naklon.

Sodeč po pogovorih z drugimi so bile ceste na vseh treh trasah lepe, tudi na spustih, kjer so nekateri drveli celo krepko čez 80 kilometrov na uro. Maraton je potekal pri odprtem prometu, pa to ni pretirano motilo, saj bližnjih srečanj, tudi zaradi strpnih voznikov, ni bilo. Za to so poskrbeli organizatorji, ki so vestno za promet zapirali vsa križišča, tako da so tudi najpočasnejši, ki so prikolesarili za skupinami, varno skozi križišče odkolesarili naprej.

Kot že pove ime, je maraton desetih jezer potekal ob čudoviti pokrajini. Zmagovalec, ki ga je prevozil s povprečno hitrostjo več kot 37 kilometrov na uro, najbrž sicer ni imel časa za razglede, počasnejši pa so lahko občudovali znameniti Salzkammergut, kjer so avstrijski cesarji včasih uživali v poletni svežini – Fuschlsee, Hintersee, Obertrumer See, Grabensee, Mattsee, Wallersee, Irrsee, Mondsee, Wolfgangsee in Wiestal Stausee. Glede na vse bi lahko dejali, da maraton čaka še svetla prihodnost. Organizatorji si sicer želijo, da bi bilo udeležencev v prihodnjih letih 2000, več kot to pa ne, saj ne stavijo na množičnost, temveč kakovost. Še drugi namig: regija je za kolesarjenje, družinsko ali bolj zavzeto, več kot primerna tudi sicer. Že leta je Fuschl am See priljubljena točka športnikov in kolesarskih navdušencev. Hoteli z dvema zvezdicama do štirih se usmerjajo prav v kolesarstvo, Hotel Mohrenwirt pa na primer pripravi celoten program za triatlonce. Ni čudno, da je že 16 odstotkov vseh gostov poleti tu kolesarjev.

S Kanibalom za dober namen

Dogodek je imel tudi dobrodelno noto, saj je maraton Eddy Merckx Classic uradni dobrodelni partner projekta Wings for Life. Mednarodna organizacija s sedežem v Salzburgu si je zadala cilj, da postane ohromelost ozdravljiva. Gonilni sili pri Wings for Life sta sicer dvakratni svetovni prvak v motokrosu Heinz Kinigadner in ustanovitelj podjetja Red Bull Dietrich Mateschitz. Smo omenili, da ni manjkal niti sloviti Eddy Merckx? Ime največje legende, ki je kdaj sedla na kolo, in najuspešnejšega profesionalnega kolesarja vseh časov je pripomoglo k temu, da so izbranci dan prej prispevali 20.000 evrov donacije za Wings for Life. V zameno za dobro delo se je lahko izbrana stoterica s Kanibalom in nekaterimi drugimi legendami tega športa, kot je Rudi Altig, zapeljala na 39 kilometrov dolgo VIP-vožnjo. V zameno so vsi dobili neprecenljivost – majico z lastnoročnim podpisom Eddyja Merckxa. Kanibal se je tudi sam podal na srednjo preizkušnjo in pokazal, da pri svojih 70 letih še ni za staro šaro.