Jamajški as boba pod našimi Alpami

Saj poznate film Cool Runnings (Ledene steze) o nastanku legendarnega jamajškega štirisedežnega boba in njihovem nastopu na zimskih olimpijskih igrah v Calgaryju leta 1988? No, Devon Harris, eden od te znamenite četverice, je na povabilo nekdanjega alpskega smučarja Andreja Miklavca prišel v Ljubljano, saj imata oba skupne projekte. O tem je za začetek spregovoril Miklavc, trikratni olimpijec, mednarodni svetovalec, ustanovitelj in izvajalec tako imenovanih programov High Performance. »Po 27 letih v športu sem bil večinoma vpet v korporativni svet, predvsem v telekomunikacije. Posamezniki in podjetja predvsem na zahodu v tem negotovem času zelo iščejo stvari, ki jih športnik in olimpijec ima in ki jih je zgradil na svoji poti. Tako sem prišel v industrijo korporativnega izobraževanja. High Performance se ukvarja z izvedbo delavnic, predavanj, korporativnih izobraževanj. Naključje je hotelo, da sva z Devonom začela sodelovati. Predvsem na tem, kako uporabiti odnos vrhunskega športnika v današnjem in jutrišnjem poslovnem okolju. Devon je tudi ustanovitelj fundacije, ki se ukvarja z zbiranjem sredstev za izobraževanje otrok v dislociranih območjih po svetu.«

Harris je po športni karieri začel kot motivator, a Disneyjeva produkcija je že vedela, zakaj je posnela Ledene steze. »Hollywood je naredil dober posel v prodaji te zgodbe, a premisa, kako je bila naša ekipa ustanovljena, je popolnoma izmišljena. Zakaj? Leta 1988 sta bili olimpijadi v istem letu, če se nisi kvalificiral za letno, je nemogoče, da bi se za zimsko, ker je že bila. Vedno sem imel sanje, da bi bil olimpijec, bil sem tekač na 800 in 1500 metrov. Leta 1987 sem bil mladi oficir v jamajški armadi, v vojaški publikaciji pa sem tudi prebral, da Jamajka ustanavlja moštvo za bob. Vse pa je prišlo na pobudo dveh Američanov, ki sta živela na Jamajki. Atletski sprinterji v tem niso želeli sodelovati, zato so prišli k vojski. Najprej sem menil, da je ta ideja smešna, nikoli ne bi naredil tega. Potem pa sem to videl kot izpolnitev sanj, ki sem jih imel, nastopiti za Jamajko na olimpijskih igrah. Drugače kot v filmu pa smo imeli za seboj nekaj treninga pred OI, v Calgaryju oktobra 1987, nato šest tednov v Innsbrucku in še v Lake Placidu. Resnica pa je, da smo na OI prvič tekmovali v štirisedežnem bobu,« razloži Devon, ki je v tem bobu zasedal mesto za voznikom. »Hotel sem biti zraven, da bi videl, kaj dela,« se je pošalil. »Na začetku je razumljivo, da se bojiš voziti bob. A vedno sem to imel v mislih,« je povedal Harris, ki je po olimpijadi v Calgaryju postal voznik dvosedežnega boba, tudi na OI 1992 v Albertvillu in 1998 v Naganu.

Pele

V filmu je tudi pretep med jamajško in vzhodnonemško ekipo za bob. Ali to drži, smo vprašali Devona. »Daj no, smo pristaši ljubezni, ne pretepa,« se je še enkrat zasmejal. Rojen v Kingstonu zdaj živi v New Yorku, zanimivo pa je, da ga imenujejo Pele, saj je igral tudi nogomet, to je bila njegova prva športna ljubezen. Kaj pa meni o superzvezdniku Usainu Boltu? »Je fenomen. Ko greš skozi leta, vidiš, da so različni sprinterji dvigovali raven in letvico jamajške atletike. Je raven pričakovanja, da bo jamajški atlet dobro opravil, in v današnjem okolju s finančnimi koristmi je ekonomsko dodaten navdih za revne jamajške fante. To je zmaga za vse nas na Jamajki in splošno je to zmaga za šport po svetu,« še pove mož, ki rad posluša raggae in tudi country glasbo.

Za konec še gostitelj Andrej Miklavc, kaj zmagovalec slaloma za svetovni pokal v letu 1995 v Park Cityju meni o trenutnem stanju slovenskega smučanja? »Moramo vedeti, da je bilo smučanje v času, ko sem sam nastopal, še vedno nacionalni šport številka ena. Od takrat se je spremenilo tudi to, da je mogoče bistveno več letnih športov izvajati na rekreativni ali tekmovalni ravni skozi vse leto. Smučanje se je tako kot družba, kot ekonomija v zadnjih 15, 20 letih močno spremenilo. Kot nacionalni šport ima drugačen pedigre, na drugi strani pa imamo takšne ekstreme, kot je pot ali uspeh Tine Maze, ki bo zagotovo začel dobivati veljavo, ne glede na to, kaj se je vse letošnjo zimo dogajalo, šele v naslednjih desetih letih.«