Slovenski ženski rokomet v Evropi ni več tako konkurenčen, kot je bil v časih Olimpije in Krima. Kljub temu pa je imel pri evropskem naslovu podgoriške Budućnosti prste vmes tudi Slovenec. To je 47-letni Idrijčan Marko Mrak, danes živi v Ljubljani, ki že od 2007. bdi nad kondicijsko pripravo ekipe iz Črne gore. Ravno danes vnovič potuje k svojemu delodajalcu, čeprav je sezone konec. »Vsako leto pripravim posebni individualni program za igralke. V tem času popravimo, kar ni bilo dobro med sezono, da smo septembra oziroma oktobra v tekmovalni formi,« razkrije. »Časa za proslavo naslova ni bilo, saj sem iz Budimpešte, kjer je bil finale, potoval v Ljubljano. V prihodnjih dneh bomo še nazdravili,« se veseli snidenja z zasedbo, ki je v finalu lige prvakinj s 26:22 ugnala danski Larvik.
Vabilo Tislja
Na tuje je šel na povabilo Toneta Tislja, ki ga je leta 2002 pripeljal v rokomet. Takrat so pri Krimu iskali trenerja za kondicijo, dober glas o Marku (bil je tudi kondicijski trener Petra Mankoča in odbojkarjev Kamnika) je segel do Tislja. Mrak se je izkazal in skupaj sta šla v Črno goro. »V sezoni 2007/08 je Tiselj naredil red v klubu. Odpisal je igralke, ki so bile tu le zaradi življenjskega standarda, ki jim ga je omogočal klub. Od te sezone je tudi jasno, da veljata le besedi predsednika in trenerja,« opiše razmere v Podgorici, kjer se zdaj več dela z mladimi, treningi so sistematični in programirani.
Mrak je manjkal le v sezoni 2009/10, ko se ni strinjal z vzhodnjaškimi metodami treninga in načinom dela madžarskega trenerja Gyule Zsige. »Ko imaš malo igralk, moraš z njimi ravnati pozorno. Ker mi metode Madžara niso ustrezale, sem se poslovil.« Ko je trener postal Dragan Adžić, sta hitro našla skupni jezik, simbioza še vedno traja. »Naredili smo skrben načrt, ki ga razvijam še danes,« nadaljuje Mrak, ki se je odločil za radikalno potezo.
»Budućnost je prvi klub, ki je omejil delo z utežmi, ker te le povečajo mišični tonus, krajšajo mišice, to pa slabo vpliva na tehniko igralk. Več pozornosti smo namenili stabilizaciji in tehniki teka,« razkrije Mrak. Rezultati so sledili naglo: Budućnost je postala hitra ekipa, v obrambi pa skoraj nepremagljiva. Manj je poškodb. Razlogi za uspeh se po Mrakovem mnenju skrivajo v dobri sinergiji moštva. V Podgorici so mu zaupali tudi kondicijsko pripravo črnogorske ženske reprezentance. Marko se je izvrstno znašel v Črni gori.
Košarkarji, Mankoč in Srakova
Marko Mrak je že v 90. letih delal s košarkarji Idrije, ki jih je uspešno vodil Predrag Milović. V Zagrebu je končal fakulteto za šport, zdaj je razpet med delom v Ljubljani in Podgorici. Bil je evropski klubski prvak s Krimom (2003) in dvakrat z Budućnostjo (v letih 2012 in 2015). S črnogorsko reprezentanco je bil evropski prvak leta 2012, na zadnjih olimpijskih igrah je osvojil srebro, na evropskem prvenstvu lani so bili četrti. Pomagal je Petru Mankoču do osmih naslovov evropskega prvaka in dveh svetovnih rekordov. Sodeloval je tudi z Rašo Sraka. Danes bdi nad najboljšim slovenskim golfistom Timom Gornikom in nadarjeno plavalko Nastjo Govejšek ter preostalimi plavalci PK Velenje. Za tekače rekreativce pa je razvil posebno platformo plangorun.com.
