Luka Žagar je v svoji profesionalni karieri hokejista odigral 103 tekme za slovensko izbrano vrsto, zaigral je na šestih svetovnih prvenstvih. Pri 31 letih je drsalke obesil na klin. Za poklicnega športnika dokaj zgodnja upokojitev, ne nazadnje bi Ljubljančan s svojimi znanjem in izkušnjami – lani so ga uvrstili v Slovenski hokejski hram slavnih – lahko še nekaj let v ledenih dvoranah preganjal plošček in polnil družinski proračun. A odločil se je, da bo obrnil nov list v knjigi življenja. S partnerico Urško Hrovat, nekdanjo vrhunsko alpsko smučarko, sta si ustvarila družino, rodil se jima je sin Filip. Prav sinovo rojstvo je bilo odločilno, pojasni 34-letni Žagar, da je v življenju poiskal nove izzive in vire zaslužka. Odsotnost zaradi kariere bi mu namreč onemogočila, da bi večino časa preživel z družino.
Kanadski hot dogi
»Vsakemu, ki je vpet v profesionalni svet športa, zaključek kariere pomeni ogromen preskok in temeljito spremembo načina življenja. Jaz nisem tip človeka, ki bi odprl lokal in upal, da bodo prijatelji in vsi tisti, ki so me nekoč spremljali s tribun, drli k meni in tako plačevali moje položnice. Vedno sem se trudil biti izviren, bil sem poln idej, tako sem tudi dobil zamisel o poslu, ki ga opravljam sedaj,« je svoje poglede na življenje zunaj ledenih dvoran predstavil Luka. Čeprav ni vedel, kako se bo zamisel o novem poslu obnesla v Sloveniji, je iz Kanade naročil vozičke za pripravo vročih hrenovk, ki jih pri nas do takrat še ni bilo. Za posel se ni odločil čez noč in ko je Luka brskal po svojem spominu, je zasvetila žarnica: »Na potovanjih sem zbiral vtise. Nekoč sem si v Kanadi privoščil hot dog, ki sem ga kupil na premični stojnici. Takrat nisem niti pomislil, da bom nekoč jaz v vlogi kuharja. Ideja o prodaji hot doga z vozičkom se mi je zdela izvrstna. Čeprav je posel onkraj luže precej razvit, sem bil najprej malce v skrbeh, kako se bo zadeva obnesla pri nas, saj ljudje potrebujejo nekaj časa, da se navadijo na nove stvari.«
Testni trebušček
Nekaj privarčevanega denarja je porabil za nakup vozičkov in vozilo za prevoz vozičkov na prodajna mesta. Treba je bilo izdelati celostno podobo, s katero se bo predstavljal ljudem. Hot dog prodajajo skorajda vsi, ki se ukvarjajo s pripravo hitre hrane, zato je Luka nove vozičke okrasil s svojim logotipom, hot doge pa preimenoval v ful doge. Filip, Urška in Luka, črke začetnic imen so se znašle na logotipu, ki kupcem na svojstven način sporočajo, da to ni navaden hot dog. »Skrbno sem izbiral sestavine. Med iskanjem idealne kombinacije hrenovke, štručke in preostalih prilog sem pridobil tudi kakšen dodaten kilogram, vendar sem zadovoljen, da lahko kupcem ponudim kakovostne sestavine. Ni bilo lahko izbrati med vrstami ponudnikov, saj sem skupaj z družinskimi člani pojedel čez 20 vrst hrenovk različnih proizvajalcev. Pomembna je kakovost, saj ta prepriča kupca, da te spet obišče,« opisuje Luka.
Vedno zraven
Najprej ga je pot za zaslužkom vodila po športnih in kulturnih prireditvah po Sloveniji, vedno večja finančna stiska, ki je prizadela državo, pa ga je prisilila, da je začel razmišljati širše. Svojo ponudbo je nadgradil: podjetjem in posameznikom daje voziček v zakup za catering za najrazličnejša slavja, obletnice in predstavitve. »Vse več je podjetij in posameznikov, ki so odprti za bolj neformalno pogostitev,« pove Luka. In doda: »Vedno sem zraven pri prodaji, saj se le s poznavanjem razmer na trgu lahko prilagodim, poleg tega pa po treh letih dela s strankami poznam tudi skoraj vse značaje ljudi. Trudim se vzpostaviti pristen stik s strankami, tako na zabavah in prireditvah ustvarim bolj sproščeno vzdušje.«
Svoj posel lahko kljub recesiji zlahka prilagaja stanju, stranke lahko vozičke najamejo za dan ali dva in same poskrbijo za pogostitev. Čeprav so si Slovenci najprej z začudenjem ogledovali voziček iz nerjavečega jekla na dveh kolesih, so se čez čas opogumili in pristopili ter pokusili hot dog z različnimi prilogami. »Vsakemu, ki se v življenju ne boji izzivov, svetujem, naj sledi svojim idejam in jih poskuša uresničiti, pa naj so še tako drugačne in nenavadne. Tudi jaz si nisem nikoli mislil, da bom nekoč mojster ful doga. Ne želim se zadovoljiti le s prodajo hrenovk, v mislih mi roji mnogo poslovnih idej. Tisti, ki ne poskusijo, jim ne more uspeti,« za konec pove Luka.
