LJUBLJANA – Včasih je bil to Centralni stadion za Bežigradom, kjer so se nogometaši Olimpije enakovredno kosali z velikani jugoslovanskega nogometa: Crveno zvezdo, Hajdukom, Partizanom, Dinamom. Še na prelomu tisočletja je bila stvaritev slavnega arhitekta Jožeta Plečnika iz leta 1935 slovenski nogometni hram, kjer si je reprezentanca pod vodstvom Srečka Katanca tlakovala pot na evropsko prvenstvo leta 2000 in svetovno prvenstvo 2002. Zapuščeni stadion, tudi državni kulturni spomenik, je v zadnjih sedmih letih neusmiljeno propadal, eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik pa v boju z državno birokracijo nikakor ne more začeti prenove objekta. Potem se je prebudila hokejska Telemach Olimpija in vrnila športni utrip legendarnemu stadionu, vsaj začasno, s tremi tekmami zmajev s tekmeci v razširjenem avstrijskem prvenstvu.
»Hokej, pleskavica, pivo, muzika in nostalgija. Pa kaj še hočemo več?«
Na eni polovici nekdanje igralne površine je v treh tednih zrasla ledena ploskev z montažnimi tribunami, na drugi so postavili velik šotor in stojnice za suha grla, lačne želodčke in glasbeno zabavo. Kdo bi si mislil, da bomo imeli za Bežigradom hokejske veselice s pivom vred. »Evo, država in mesto zajebavata Pečečnika, ki bi tu rad zgradil moderni objekt. Mi pa iz tega blata sporočamo, naj nam vrnejo ta stadion,« je bentil eden od 8000 športnih navdušencev, ki so si ogledali hokejski spektakel na prostem v režiji Telemacha Olimpije in VSV Beljaka. Potem pa je pomežiknil: »Fajn se imamo. Hokej, pleskavica, pivo, muzika in nostalgija. Pa kaj še hočemo več?«
Kar 150 tovornjakov peska je bilo potrebnih, da so utrdili tla za hokejsko prizorišče in obiskovalce obvarovali pred največjim blatom, alfa in omega zmajev Matjaž Sekelj se je za en mesec prelevil v gradbenega nadzornika. Torej se le da, če se hoče, in obstaja konsenz v korist športa in njegovih privržencev. V navijaškem šotoru je Tanja Žagar na petkovi premieri Bežigrad Icefesta podžigala pivsko in pevsko razpoloženo množico, ki je po sprejemljivi ceni od 9 do 20 evrov pridno pokupila vstopnice za tekme z omenjenimi Beljačani v petek, zagrebškim Medveščakom (včeraj) in celovškim KAC (jutri ob 19. uri).
Na prvi tekmi so zeleni zmaji navdušili z zmago v podaljšku, gledalce pa je že prej zajela športno-glasbena evforija. Najprej ob pozdravu članov zlate generacije nogometašev – prišli so Aleš Čeh, Sašo Udovič, Marko Simeunovič, Marinko Galič, Ermin Šiljak in drugi (Katanca ni bilo) –, ki so za Bežigradom navduševali med letoma 1998 in 2002. V naslednjem odmoru so na led stopili rockerji, člani skupine Siddharta, ki so pred desetletjem na tem stadionu nažigali pred rekordnimi 30.000 gledalci, tokrat pa so se Tomi Meglič in tovariši preizkusili s palicami in ploščkom.
Resda veliko gledalcev ni povsem dobro videlo dogajanja na ledu zaradi neposrečenega položaja tribun in zamegljene plastične ograje, a so prišli spodbujat športne ljubljence in hkrati pokazat, da jim ni vseeno, da propada eden glavnih športnih hramov v Sloveniji. Morda bodo po hokejskem spektaklu odgovorni dojeli, da se na trdoživem in nekdaj neosvojljivem bežigrajskem stadionu še vedno skriva velik potencial za zmagovite zgodbe. Menda pa so si vsaj to priznali v nabito polnih VIP-šotorih.
