Lahko zdaj moraliziramo, kolikor hočemo, a doping je spet udaril v jedro svetovnega športa, kraljice športov. Tyson Gay, Asafa Powell, Sherone Simpson, jamajška metalca diska Traves Smikle in Allison Randall, še prej Veronica Campbell-Brown. Atleti in atletinje se dopingirajo, da bi bili hitrejši, višji, daljši pri skokih in metih, vse z razlogom, da bi osvojili odličja na velikih tekmovanjih ter si z zmagami na mitingih ustvarili slavo in s tem materialno bogastvo. Da, tako kot pri vsem je v ozadju seveda denar. Brigetta Barrett, ameriška skakalka v višino in dobitnica srebrnega odličja z olimpijskih iger v Londonu, pravi, da je vedno šokantno, ko izveš, da so padli tvoji heroji. »Ne pričakuješ, da bi ti ljudje bili pozitivni na dopinški kontroli,« je povedala, in zadela ravno v srž problema, predlagala boljšo razporeditev denarja med atleti, da se zmanjša razmik, ki bi posameznike pripeljal do dejanj obupa, se pravi, da bi posegli po prepovedanih poživilih. Svetovno atletsko zvezo je tudi pozvala, naj omogoči več možnosti za osebno pokroviteljstvo, saj zdaj IAAF tržnico večinoma diktira s svojimi sponzorji.
Tako Asafa Powell kot Tyson Gay se še vedno izgovarjata, da je krivda za njuni pozitivni dopinški kontroli na tujih plečih. Jamajčanov trener Chris Xuereb iz Kanade je bil pred tremi leti izključen iz klinike v Torontu, katere vodja Anthony Galea je priznal krivdo, da je ZDA uvozil nepreverjene preparate. Xuereb tudi sploh ni bil usposobljen za svoje delo. Tudi Gay zdaj obžaluje, da je zaupal nekomu, ki ga noče imenovati, in ki mu je dostavil prepovedano poživilo. A takšni izgovori tistih, ki so jih ujeli na dopinški kontroli, so v uporabi že dolgo časa. |
Naivni Jamajčani
»Kot atlet moram prevzeti odgovornost za to, kar je bilo najdeno v mojem telesu. Poudarjam pa, da nisem namenoma ali vede zaužil prepovedane snovi. Zelo sem presenečen nad najdbo, nikoli nisem kanil goljufati in imam se za ambasadorja športa ter vnetega zagovornika dopinških kontrol,« je namignil Smikle. Kako drugače kot primer Powella, nekdanjega svetovnega rekorderja na 100 m, kjer je v oslovsko klop posadil svojega trenerja, Kanadčana Chrisa Xuereba. Se pa Asafa niti ni uvrstil v jamajško reprezentanco za bližnje svetovno prvenstvo. Peti dopingirani Jamajčan na junijskem državnem prvenstvu v Kingstonu naj bi bil za zdaj še neimenovani mladinec. Drugi iz jamajške atletske plejade Usain Bolt, Yohan Blake in Nesta Carter niso ožigosani, a sta slednja zaradi poškodb že odpovedala SP oziroma sprintanje na bližnjih mitingih. Zdaj se sumi že v vsakega, a Jamajčani so tu še delovali naivno, saj v drugih velesilah kraljice športov skrbneje pazijo, kaj atleti in atletinje zaužijejo in kdaj jih čaka napovedana dopinška kontrola. Vsi zdaj ujeti so jasno vedeli, da izbirna tekma za sestavo jamajške reprezentance za moskovsko svetovno prvenstvo seveda ne bo minila brez obveznega preverjanja morebitnega vnosa prepovedanih poživil.
V ZDA dopingirani atleti niso padali kot domine, tako kot na Jamajki. Tyson Gay, z 9,75 najhitrejši letos na stotici, kar je deseti čas v zgodovini, ima pa tudi skupno drugega z 9,69, je pač le edini odkriti primer, ujeli so ga na nenapovedani kontroli. Poudarja, da je naredil napako, a da ga je na limanice speljal nekdo drug, ki ga ne omenja.
Sumljiva Flo-Jo
Zgodovina dopinško odkritih in sumljivih v teku na 100 in 200 metrov pa je nadvse zanimiva. Legendarna je seveda zgodba o Kanadčanu Benu Johnsonu, zanimivo, tudi on je rojen na Jamajki. Na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988 je s svetovnim rekordom 9,79 zmagal na stotici, a so ga zaradi dopinga, vzel je anabolični steroid stanozolol, onečastili in mu odvzeli obe lovoriki, zlato odličje in rekordni dosežek. Florence Griffith-Joyner je pri 38 letih (zaradi dopinga?) prerano umrla leta 1998, 10 let pred tem pa je na ameriških kvalifikacijah za OI v Indianapolisu v sprintu na 100 m šokirala svet s svetovnim rekordom 10,49. Najboljši čas v zgodovini pa ji je uspel tudi na 200 m z neverjetnih 21,34 na korejskih olimpijskih igrah. Ta rekorda veljata še danes. Govorilo se je, da so na dopinški kontroli v Seulu tudi pri njej odkrili grešno snov, a da so izvide prikrili in jih niso javno razkrili.
Tudi Marion Jones je bila dopinško onečaščena, a s časoma 10,65 na stotici (tretja najhitrejša vseh časov) in 21,62 na dvestotici (druga najhitrejša) ni mogla blizu raketnih sprintov Flo-Jo. Niti legendarni britanski sprinter Linford Christie skozi vsako dopinško kontrolo ni šel brezmadežen. Njegov ameriški kolega Maurice Greene je po koncu kariere priznal, da je zdravniško sodeloval z nekim spornim Mehičanom, leta 2006 pa so ujeli še enega atleta iz ZDA, Justina Gatlina. Leta 1999 so na mitingu v Luzernu kot pozitivno na anabolični steroid nandrolon odkrili slovensko Jamajčanko Merlene Ottey, a jo je pozneje oprostilo tudi Mednarodno športno razsodišče.
