Grega kolesari za bolne otroke

HORJUL – Najbrž ni človeka, ki v svojih najstniških letih ne bi ušpičil kakšne traparije, s katero je staršem povzročil nemalo sivih las. A na tovrstne prigode po navadi nismo najbolj ponosni, zato se o njih redko govori – vsaj javno. Vendar to ne velja za karizmatičnega Horjulčana Grega Čepona. Simpatični fant se je odločil, da se za lumparijo izpred desetih letih odkupi tako, da iz nje naredi nekaj dobrega. Tako bo to soboto po Sloveniji potekal že drugi tako imenovani Pobeg s kolesom, športno-dobrodelni dogodek, od katerega bodo zbrana sredstva namenili društvu Vesele nogice.

S kolesom v Planico

Grega Čepon je večini Horjulcev dobro poznan mladenič, ki lokalne zabave pogosto popestri s katerim od instrumentov, ki jih igra. Poleg klarineta, za kar ima opravljeno srednjo glasbeno šolo, igra še klavir, flavto in saksofon. Že več kot 15 let nastopa v vrhniški godbi, igra tudi v družinskem ansamblu Čepon in priložnostno pomaga folklornim in drugim skupinam. Domačini Grega že dobro poznajo, širša javnost pa se ga morda spomni po nastopu v oddaji Slovenija ima talent, kjer se je predstavil kot član glasbene zasedbe The SIT Group.

Manj znano – vsaj do zdaj – je bilo, da ima Grega precej razburljivo preteklost. »No, kot najstniki smo najbrž vsi ušpičili kakšno stvar, na katero nismo najbolj ponosni,« začne razlagati 27-letni Horjulčan. »Priznam, bil sem kar velik falot,« se zasmeje. »Pred dobrimi desetimi leti, ko sem bil star 16 let, sem imel težave v šoli. Bil je marec, ravno tisti vikend, ko so bili poleti v Planici, ki so me od nekdaj zelo zanimali. Ker se s slabimi ocenami tisti trenutek nisem znal drugače spopasti, sem staršem napisal poslovilno pismo, se usedel na kolo in brcal do Planice, kjer sem si ogledal tekmo v poletih. Še točno se spomnim, kako je Janne Ahonen padel in si poškodoval trtico.«

Po tekmi se je odpeljal v Kranjsko Goro. »Postal sem lačen, zato sem šel na pico. Ko sem hotel plačati, so mi zasegli bančno kartico. Zbežal sem ven, a tam je že bila policija, ki me je prijela. Odpeljali so me na postajo in me zaprli v sobo, kjer sem moral počakati starše, da so prišli pome.«

Spet bo bežal, a tokrat za druge

Težave v šoli so se pozneje razrešile in Grega se dogodka spominja z nasmeškom: »Leta minejo, človekov um malo dozori, in ko se zdaj oziram na ta pripetljaj, sem kar precej presenečen. Znani rek pravi: 'Nič ni tako slabo, da ne bi bilo za nekaj dobro.' To drži kot pribito! Namreč, odločitev, da sem pobegnil od doma, se je izkazala kot ena mojih najboljših do zdaj. Če ne bi zbral toliko poguma, danes ne bi govorili o dobrodelnem dogodku, ki sem ga poimenoval kar Pobeg s kolesom.«

Deset let pozneje se Grega Čepon vrača na prizorišče, kjer se je vse pravzaprav začelo. To soboto, 25. junija, organizira kolesarski izlet iz Horjula do Kranjske Gore natanko po poti, ki jo je prevozil na begu. Prireditev bo imela dobrodelno noto: zbiral bo denar za društvo Vesele nogice, ki pomaga otrokom z motnjami v razvoju. V preteklosti je Grega z glasbo že prirejal dobrodelne koncerte, vendar je tokrat želel pomagati drugače, predvsem pa bolj globalno. Želi si tudi, da bi njegov kolesarski izlet postal tradicionalen.

»Izkupiček prijavnin bo šel v dobrodelne namene, zato je pomembno, da se kolesarjem pridruži čim več izletnikov. Pa brez skrbi, če menite, da ne morete prekolesariti tako dolge poti, karavani se lahko pridružite le na delu, kolikor pač zmorete, trasa ima namreč devet etap,« razlaga Grega. Pot je speljana od Horjula prek Gorenje vasi do Škofje Loke in Kranja do Jamnika, čez Zgornjo Lipico, Lesce in Zgornje Gorje do Mojstrane, kjer je zadnja postojanka pred Kranjsko Goro. Prijavnina stane 20 evrov, vsak udeleženec pa dobi majico za spomin, poskrbljeno bo za hrano in pijačo. »Na končni postaji v Kranjski Gori bomo imeli čas za druženje in zabavo,« se veseli Horjulčan. Prijave na kolesarjenje so mogoče že danes ali na dan dogodka na eni izmed postojank na poti.

Gregov pobeg od doma je bila le ena od številnih zgodb, ki se odvijajo med slovenskimi najstniki: »Sporočam jim, naj se zavedajo, da nikoli niso sami, da je treba zaupati svoje težave, ne pa bežati. Tako je bilo pri meni, saj težav nisem nikomur zaupal. Moj cilj je, da ljudem posredujem sporočilo: ne glede na to, kakšne težave imate, vedno jih je mogoče rešiti!« je še povedal Horjulčan.