Po dolgih 112 letih bomo golf prihodnje leto spet spremljali na olimpijskih igrah, ki bodo v Riu de Janeiru. Olimpijski status tega športa je dal nov zagon vsem, ki radi vihtijo palice in udarjajo po žogicah v naravnem okolju. Tako je tudi v Sloveniji, kjer se z golfom tako rekreativno kot tekmovalno ukvarja vse več ljudi, vedno več je poudarka na šolanju mladih golfistov. Takšno poslanstvo ima v prvi vrsti tudi Racman golf klub iz Ljubljane, ki domuje na igrišču v Stanežičah, v Šentvidu pa so klubski prostori s pokritim igriščem, kjer lahko pozimi trenirate udarce za bližanje (putting), zunaj pa imajo tudi tri udarjališča za dolge udarce.
Skrb za golf naraščaj
»Z golfom sem se spoznal pri 29 letih in takoj me je pritegnil. Ker sem se že prej precej ukvarjal s športom in sem rad delal z mladimi, sem začel na igrišču na Barju, ki so ga odprli leta 2007, delati z mladimi igralci v šoli golfa. Leta 2011 smo ustanovili Racman golf klub, saj smo se hoteli na povsem športen način posvetiti razvoju mladih v golfu. Danes smo že med tremi vodilnimi mladinskimi klubi v Sloveniji, imamo tudi tri fante v mladinski reprezentanci, v mlajših selekcijah pa smo povsem konkurenčni drugim klubom s precej daljšo tradicijo,« je ponosno razkril predsednik Racman golf kluba Matjaž Car, ki ga veseli podpora Mestne občine Ljubljana. Ta jim dopušča, da lahko v Stanežičah uresničujejo svojo vizijo, ob tem pa racmanom subvencionira enega trenerja. Klub je imel lani okrog 150 članov, kajpada pretežno mladih igralcev, po besedah Carja pa bi radi v prihodnje okrepili seniorsko kategorijo z rekreativci in v nadaljevanju tudi s tekmovalci. »Za vse je potreben čas, pa seveda tudi denar. Ob tem je močna konkurenca med klubi, ki vsak po svoje pritegnejo potencialne člane,« je realen Car, ki pa se s sodelavci lahko pohvali s kakovostnim mladinskim programom.
Nauči se zdaj, igraj pozneje
Med ljudmi še vedno morda prevladuje mnenje, da je golf zelo drag šport ter da se zanj porabi preveč časa. Car je postregel z močnimi nasprotnimi argumenti: »Ker imamo vedno več igrišč v Sloveniji, je golf vse cenejši. Oprema je že na spletu dostopna po sprejemljivih cenah. Kar pa zadeva čas, bi morda omenil naše igrišče v Stanežičah. Zainteresirani lahko pridejo denimo popoldne ob štirih, opravijo dva kroga v dveh urah in imajo popolno rekreacijo. Rad bi poudaril, da v zrelejših letih zmanjka športov, s katerimi bi se še lahko ukvarjali podobno kot v mlajših letih. Pri košarki ali nogometu z leti že nastanejo težave, tudi s poškodbami. Golf pa je igra, kjer lahko igraš sam ali v družbi prijateljev, zaradi hendikepa lahko igraš z boljšimi ali slabšimi igralci ter ohraniš tekmovalni naboj. Zato predlagam, naj se mlajši zdaj naučijo osnov golfa, več pa ga bodo igrali, ko bodo starejši oziroma bodo imeli čas za to.«
Glede razvoja golfa je optimističen, saj ugotavlja, da je vse boljša tudi povezanost med Olimpijskim komitejem Slovenije, Golf zvezo Slovenije, klubi in PGA Slovenija (Združenje profesionalnih igralcev in učiteljev golfa). »V Sloveniji je dovolj igrišč, imamo jih 15, od tega sedem z 18 luknjami, na Bledu jih je 27, preostala igrišča jih imajo 9. Zdaj moramo samo še privabiti čim več ljudi,« pravi Matjaž Car, ki poudarja, da golf pri nas postopoma prihaja na raven tenisa, ki je že dolgo igra za vse.
Stroški mladega golfista Za klubsko šolanje mladega golfista starši povprečno odštejejo od 200 do 300 evrov na mesec. »Na roko nam gre to, da dobro sodelujemo z Mestno občino Ljubljana in da vso članarino namenimo za naše trenerje in šolanje mladih upov. Zdaj, ko smo že bolj vidni, bomo poskušali te stroške ublažiti še z novimi pokrovitelji. Če hočeš biti pri 16, 17 letih na vrhunski ravni, potem lahko govorimo o tem znesku. Boljši igralci te starosti imajo že tudi 20 do 30 tekmovalnih dni na leto v tujini, kar je še dodatni strošek,« je pojasnil Matjaž Car. Do izpita za igranje golfa sicer pridete za 100 evrov. |
