FOTO: Razkrivamo, kako lepi slovenski atlet Jure izgleda po poldrugem desetletju

Lasje, ki so bili njegov prepoznavni znak na atletskih stezah in na manekenskih brveh, še vedno padejo v oči. Pred leti so vihrali v zraku med skoki v višino ob palici, bili so zelo dober atribut v obdobju, ko se je spogledoval z manekenstvom. Bralke, ki so slovensko športno in estradno sceno spremljale pred dobrim poldrugim desetletjem, se Jureta Rovana gotovo še dobro spomnijo. Tekmoval je na atletskih tekmah doma in v tujini, bil je precej prisoten v medijih, zaradi videza so ga primerjali z italijanskim manekenom Fabiem in igralcem Lorenzom Lamasom oziroma njegovim likom iz teve serije Odpadnik (Renegade). Kje je Jure Rovan danes?

Še vedno v domačih Brežicah. V najmanjšem mestu olimpijcev na svetu, kot mu pravi. Pot ga kot v tekmovalnih letih še vedno vodi tudi po svetu, a mestece ob sotočju Save in Krke ostaja njegova baza, kjer živi z družino. Tekmuje že dolgo ne, a atlet v njem še živi in ga z druge strani palice za skok v višino vodi po svetu. »Po koncu tekmovalne športne kariere sem začasno pristal v trenerski službi v Savdski Arabiji, vmes sem dvakrat obkrožil planet. Ostajam v športu, trenutno kot trener, iščem talente v domačih logih.«

Povezani prvaki

Trenerska vloga ni presenečenje. »V športu sem že od mladih nog, šport mi je omogočil študij v ZDA. Poleg treniranja skakalcev se tudi sam še vedno občasno zavihtim s palico, skušnjava je pač prevelika, pa tudi moč navade ostane, prav tako ohranjanje forme. Še vedno splezam po štriku, dvignem uteži, obožujem pihanje morskega vetra, srfanje in zimsko smučanje. Rad bi se naučil kajtanja. To se mi zdi še posebno nor občutek in verjetno še bližje letenju kot skok s palico.«

Na današnje delo in stanje športa pri nas ima realen pogled. »Če imaš za seboj tekmovalno pot, ti izkušnje dajo drugačen pogled. Za mlade so razmere danes bolj skromne, a imamo zelo široko paleto športov, vsak lahko nekaj najde zase, kar je izjemno. Za rekreativni šport in gibanje v naravi so razmere pri nas naravnost čudovite... Malo zahtevnejše postane, ko se želi športnik resneje lotiti treniranja in tekmovanja. To zahteva večje finančne vložke okolja in staršev, pojavi se nešteto finančnih preprek, a še vedno Slovencem nekako uspe in imamo precej odličnih športnikov. Tudi na zadnjih olimpijskih igrah so naši tekmovalci, ki si z omejenim denarjem le redko lahko privoščijo resne priprave in so večkrat prepuščeni samim sebi, dosegli izjemne rezultate.«

Nadvse pomembno in razveseljujoče se mu zdi, da so znani športniki iz Brežic in regije tako povezani. »Ob in po Primožu Kozmusu v naših koncih vadi in raste vrsta mladih izjemnih športnikov. Ponos, da imamo lahko tudi Slovenci olimpijskega zmagovalca, je neverjeten. Daje veliko motivacijo mladim in je navdih vsem, ki so rasli z njim. Oba pomagava športni sferi po svojih močeh, udeležujeva se in pomagava organizirati različne dogodke, in če nam za vadbo uspe motivirati le enega otroka na dan, sva zmagovalca,« pravi o sokrajanu.

Športna družina

Z manekenstvom se ne ukvarja več, se je pa pred kamero nedavno znova postavil v kaskadersko-igralski ekipi Zaratustre, pri čemer je spoznal nove ljudi in dobil nove izkušnje. Jure, ki je nekoč mešal ženske glave, je zdaj zasebno predvsem družinski človek s hitro odraščajočima otrokoma. »Naja bo stara že 14, Jak pa 12 let in sta že v drugi polovici osnovne šole. Smo tipična slovenska družina. Potrudimo se, da smo skupaj, kolikor se da, čeprav z ženo upoštevava, da odraščata. Zato veva, da se morajo tudi starši prilagajati otrokom, sploh pubertetnikom, obenem pa biti nepopustljivi. Natalija je šefica in stroga mama že od nekdaj, eden pač mora biti. Situacije so včasih komične, veliko se vrti okrog šole in tipičnih stvari, značilnih in nepogrešljivih za njuno starost.«

Pa gre kdo od otrok po njegovih stopinjah v svetu športa? »Oba. Sta tudi v šolskih športnih ekipah, poskušava jima predstaviti vse skrivnosti in čare športa. Zadnje čase sta bolj aktivna v košarki in gimnastiki, a kljub temu oba poznata vse atletske discipline in seveda skakanje s palico. Niti glasba jima ni tuja, Naja igra violino v lokalnem orkestru.«

Trenutno živijo v stanovanju, kar je nadvse priročno. »Iščemo kakšno manjšo hišo, ki bi bila primerna za nas. Menim, da bi prišla v poštev tudi selitev na drugo stran Atlantika, ampak le če bi živeli v hiši na obali, če je mogoče, kar na plaži,« še doda.